Motiv ptic je neločljivo povezan z zapuščino Vladimirja Makuca (1925–2016). Foto: zkst-zalec.si
Motiv ptic je neločljivo povezan z zapuščino Vladimirja Makuca (1925–2016). Foto: zkst-zalec.si

Razstavo v Žalcu so pripravili v sodelovanju z Goriškim muzejem Kromberk - Nova Gorica, ki poseduje donacijo del tega akademskega slikarja, grafika in kiparja primorskih korenin, ki se je poslovil leta 2016. Čeprav je njegova likovna zapuščina v naši zavesti povezana predvsem z grafičnim opusom, ga dela, odbrana za to razstavo, predstavljajo kot slikarja in kiparja. In tako je tudi razstava, ki jo je pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik, naslovljena preprosto Slike in kipi.

Pesnik po naravi in tudi pesnik izbrane narave
"Kiparsko poglavje ima v umetnikovem opusu poseben status, čeprav je motivika domala ista kot v slikarskem in grafičnem mediju. Tudi nekateri dodani materiali so nam domači že iz slikarskega sveta. Navsezadnje so lesene ptice tudi poslikane," je zapisala kustosinja v obrazstavnem besedilu. Ne glede na gradivo, ki ga je Makuc vselej vešče oblikoval, je tudi na tej postavitvi v ospredju njegova značilna motivika.

Sorodna novica Umrl je umetnik Vladimir Makuc

Še posebej ptice, s katerimi oživlja svojo večno pokrajino. "Ptice in poezija so neločljivo povezane z žlahtno likovno zapuščino Vladimirja Makuca. Ptice pomenijo umetniku pogost vir inspiracije, njihove upodobitve pa so često navdih pesnikom. Makuc je pesnik po naravi in tudi pesnik izbrane narave," je še zapisala Breda Ilich Klančnik.

Čustven interpret kraškega okolja
Makuc velja za enega najvidnejših slovenskih likovnikov, umetnika izrazito osebnega poetičnega sloga in enega najpomembnejših interpretov slovenskega kraškega okolja. Glede svojih motivov je pred leti dejal: "Seveda ne mislim, da so moji motivi tako ozko lokalno pogojeni, širši okvir zanje je ves Kras, h kateremu spadajo Dalmacija, Istra, celo Portugalska in Sredozemlje nasploh. Zame je to simbol za ves svet."

Leta 1925 v Solkanu rojeni Vladimir Makuc se je šolal na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kjer je nato opravil še specialko iz restavratorstva. Leta 1960 se je izpopolnjeval v znamenitem pariškem ateljeju Johnnyja Friedlaenderja. Ves ustvarjalni čas, ko se je sprva posvečal predvsem grafiki v tehnikah jedkanice in akvatinte, po letu 1980 pa tudi slikarstvu in kiparstvu v porcelanu, je deloval kot svobodni umetnik v Ljubljani.

Razstava Slike in kipi je v Savinovem likovnem salonu Žalec na ogled do konca aprila.