Novico o smrti je sporočil njegov galerist Peter MacGill iz galerije Pace-MacGill Gallery na Manhattnu.

Rodil se je v Švici in jo zapustil po drugi svetovni vojni
"Njegova umetnost je ujela narod," so zapisali na ameriški publikaciji Vulture. Fotograf je tudi zaslovel s svojo knjigo Američani, ki velja za mejnik v zgodovini fotografije. A Robert Frank ni bil Američan od nekdaj. Rodil se je 9. novembra 1924 v Zürichu v Švici kot potomec nemških Judov. Fotografija ga je začela zanimati pri 12 letih, pri šestnajstih pa se je začel umetnosti učiti kot asistent fotografov v Zürichu in Baslu.

Naveličan romantike
Po drugi svetovni vojni je zamenjal celino, preselil se je v ZDA. Tam je bil najprej modni fotograf in fotoreporter za revije, kot so Fortune, Life, Look in Harper's Bazaar. Nato pa se je "naveličal romantike".

“Hotel sem samo predstaviti, kar sem videl, preprosto in čisto," je dejal. Oprtan z leicami se je podal na ulice, da bi beležil utrinke iz vsakdanjega življenja. Postal je figura kontrakulture in avantgardni filmar, piše Guardian.

Fotografije z družinskih potovanj
Njegova kultna knjiga Američani (The Americans) je izšla leta 1958 v Franciji. V njej je objavil fotografije, ki jih je posnel na družinskih potovanjih po ZDA, predstavljajo pa brezkompromisen pogled na ameriško družbo. Obenem je ustvaril delo, ki je izjemno zaznamovalo tedaj uveljavljeno razumevanje novinarske fotografije, so zapisali na AFP-ju.

Njegova umetnost je prelomno vplivala na pisce bitniške generacije, kot sta denimo Allen Ginsberg in Jack Kerouac. Kerouac je v predgovoru ameriške izdaje dela The Americans, ki jo sestavlja 84 črno-belih fotografij, zapisal, da je Frank "izcuzal iz Amerike žalostno pesem" in jo prenesel v fotografijo.

Več kot 20 kratkometražnih filmov
V 60. letih preteklega stoletja se je Frank začel ukvarjati tudi s filmom in posnel več kot 20 kratkometranih filmov. Do zadnjega je delal. Nazadnje je lani nastal njegov kratki dokumentarec z naslovom Harry Smith at the Breslin Hotel.

"Ta divji občutek v Ameriki, ko je sonce vroče in glasba prihaja iz džuboksa ali z bližnjega pogreba. To je Robert Frank ulovil v kolosalnih fotografijah, ki jih je naredil na poti naokoli po praktično osemindvajsetih državah v starem rabljenem avtomobilu (na Guggenheimovi štipendiji) ter z okretnostjo, skrivnostnostjo, genialnostjo, žalostjo in čudno tajnostjo senčnih fotografiranih prizorov, ki jih na filmu še nikoli nismo videli," je še zapisal Jack Kerouac napisal v predgovoru k Frankovi v zgodovino zapisani knjigi.