Kot je razsodilo sodišče na Manhattnu, je prapravnukinja nekdanjega lastnika Picassovega dela Paula Leffmanna predolgo čakala z zahtevkom po vrnitvi. Tega je vložila 2010, torej 72 let po tem, ko jo je prapraded prodal, in 58 let zatem, ko je sliko prevzel Met.
Kot je navedeno v muzejski dokumentaciji, je bila slika, ki jo je Picasso naslikal v letih 1904–1905, se pravi spada v mojstrovo rožnato fazo, najprej v lasti umetnikovega prijatelja, premožnega slikarja Franka Burtyja Havilanda. Prvič je bila razstavljena leta 1912 v Kölnu, kamor jo je posodil naslednji lastnik, nemški industrialec Paul Leffmann. Leta 1938 pa jo je prodal Picassovemu galeristu Paulu Rosenbergu oziroma dolgoletnemu zbiralcu Picassovih del Hugu Perlsu. Metropolitanskemu muzeju v New Yorku jo je nato leta 1952 podarila dedinja avtomobilskega velikana Thelma Chrysler Foy.
Po trditvah tožnice je Leffmann sliko prodal za 12.000 dolarjev, da bi tako pridobil sredstva za pobeg v Švico.
Laurel Zuckerman, Leffmannova prapravnukinja, trdi, da v muzeju do leta 2011 niso ustrezno navedli prejšnjega lastništva slike, ampak so delo desetletja napačno katalogizirali.
V Metu nasprotno vztrajajo, da so vse zahtevke, povezane z deli iz obdobja nacizma, obravnavali z vso natančnostjo in odgovornostjo, nezakonito odtujena dela pa vrnili legitimnim lastnikom. "Vendar Picasso ni eno takšnih del," poudarja predstavnica Meta in dodaja, da je dolžnost muzeja, da sliko deli z javnostjo.
Kot je v imenu senata treh sodnikov zapisal vrhovni sodnik Robert Katzmann, bi bilo glede na "nerazumno" odlašanje pri vložitvi zahtevka po restituciji nepravično od muzeja zahtevati, da sliko vrne tožnici. "Tukaj ne gre za primer, ko prodajalcu ne bi bila znana identiteta kupca ali bi artefakt težko izsledil," je zapisal. "Met je bil tarča predsodkov šestih desetletij, ki so minila od konca druge svetovne vojne."
V prid Meta je že leta 2018 razsodilo tudi nižje sodišče. Najnovejše razsodbe prizivnega sodišča odvetnik Laurel Zuckerman še ni komentiral.
Po ameriškem zveznem zakonu o izterjatvi umetniških del, brez katerih so nekdanji lastniki ostali v času holokavsta, lahko dediči zahtevek po vrnitvi dela vložijo v roku šestih let zatem, ko izsledijo delo, izginulo med letoma 1933 in 1945.
Slika Igralca, ki pomeni Picassov prehod od slikanja ubožcev in revežev k upodabljanju akrobatov in drugih figur gledališkega sveta, je že pred leti polnila medije, vendar v povezavi s povsem drugim dogodkom. Januarja leta 2010 je, potem ko je izgubila ravnotežje, nanjo padla študentka, s tem pa poškodovala platno. Sliko, na kateri je ob incidentu nastala 15 centimetrov dolga luknja, so pozneje restavrirali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje