Gre za eno osrednjih slik van Goghovega pariškega obdobja, ki nosi naslov Scene de rue a Montmartre. Delo je nastalo spomladi 1887, torej v času, ko je bilo območje Montmartra v Parizu še povsem ruralno. Van Gogh je na sliki med drugim upodobil mlin na veter (Moulin de la Galette), ki je bil uničen leta 1911.

Nastop slike na trg kot velik dogodek
Umetnina je prišla leta 1920 v roke nekega francoskega zbiratelja in je vse odtlej ostala v isti družini. A čeprav je delo navedeno v sedmih umetniških katalogih, nikoli ni bilo razstavljeno. Skoraj natanko stoletje pozneje bo šla na dražbo hiše Sotheby's, kjer pričakujejo, da bodo zanjo iztržili od pet do osem milijonov evrov, piše The Guardian.

Delo je nastalo v času van Goghovega dvoletnega bivanja z bratom Theom v Parizu. "Zelo malo slik iz van Goghovega montmartrskega obdobja je ostalo v zasebnih rokah – večina jih je v zbirkah prestižnih muzejev po vsem svetu," je dejala Aurélie Vandevoorde z oddelka za impresionistično in moderno umetnost pri Sotheby’su v Franciji. "Nastop slike tega kalibra na trg iz tako znamenite serije nedvomno pomeni velik dogodek," je še dodala.

Iz Nizozemske prek Pariza v Arles
Vincent van Gogh (1853‒1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let pozneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. Tam se je začel družiti z umetniki, kot so bili Paul Gauguin, Henri de Toulouse-Lautrec, Emile Bernard, Camille Pissarro in John Russell. Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev.

Nato se je leta 1888 naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. Leto zatem se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je ustrelil na pšeničnem polju.