V bazo Van Gogh Worldwide, ki je zaživela v četrtek, je vključenih namreč več kot 300 njegovih slik in okoli 900 del na papirju. Gre za skupni projekt Kröller-Müllerjevega in Van Goghovega muzeja, nizozemskega umetnostnozgodovinskega inštituta RKD ter laboratorija za kulturno dediščino nizozemske agencije za kulturno dediščino.

Od upodobitev pripadnikov delavstva do poznejših krajin
Ogledati si je mogoče vse od njegovih zgodnjih slik in risb, osredotočenih na delavski razred, do njegovih poznejših, ekspresivnejših krajin. Nekatera izmed del si je mogoče ogledati tudi s hrbtne strani in se seznaniti s tehničnimi informacijami, kot so poročila o restavratorskih posegih ter morebitni škodi, ki so določena dela doletela skozi čas. V nekaterih primerih so vključeni tudi s posameznimi stvaritvami povezani citati iz van Goghove korespondence z družinskimi člani in drugimi umetniki.

Za zdaj so v Van Gogh Worldwide vključena samo dela, ki jih hranijo nizozemske institucije, kot so Kröller-Müllerjev muzej, Van Goghovov muzej, Groningerjev muzej, Rijksmuseum, Muzej Boijmans Van Beuningen in še nekatere druge. V načrtu pa je, da bo sčasoma mogoče v okviru te baze raziskati tudi dela, ki jih hranijo drugi muzeji po svetu.

S čopičem in paleto iz Nizozemske v Francijo
Letos sicer zaznamujemo 130-letnico smrti Vincenta van Gogha, ki se je rodil leta 1853 v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let pozneje pa odšel v francosko prestolnico, kjer je proučeval impresioniste. Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Paula Gauguina. Maja 1889 so ga sprejeli v psihiatrično bolnišnico v bližnjem Saint-Remyju. Leto pozneje se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza, julija 1890 se je ustrelil na pšeničnem polju.