Postavitvi zunanjega kustosa dr. Andreja Medveda očitajo, da predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja védenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti, za kar je Moderna galerija po svojem statutu pristojna. Kot je povedal Medved, je v napise, na katere letijo očitki, želel vnesti igrivost. Napise so po njegovih besedah že odstranili.

Direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič je v odzivu zapisal, da je bila postavitev slikarske razstave zares deležna velikega nasprotovanja v hiši, vendar brez razumne utemeljitve.

Pod izjavo podpisanim strokovnim sodelavcem Moderne galerije se zdi problematičen način "posredovanja-predstavitve del umetnic in umetnikov na razstavi", in ne, ker bi želeli polemizirati s kustosovim izborom umetnikov in umetnic in njihovih del. Kot pišejo, je kustos "pri tem avtonomen, četudi se o vsaki razstavi lahko diskutira, tem lažje, če je človek k temu povabljen", strokovni delavci Moderne galerije pa v času priprav na razstavo z njo niso bili seznanjeni, prvič so si jo lahko ogledali ob odprtju. V uvodu so pojasnili še, da so nasprotovali že sami uvrstitvi te razstave v razstavni program Moderne galerije.

Sami predstavitvi očitajo napise, ki "naj bi s pridevniki (predvidevamo) označevali naravo dela posamičnega avtorja ali avtorice, na primer Romantični Čepin, Čudežni Jakše ali Cvetoča vedno mlada Joni". Menijo, da "je praksa mediacije umetnosti v sodobnem muzeju v sodobnem času presegla tovrstno popreproščeno in enodimenzionalno, do avtorjev in gledalcev intelektualno pokroviteljsko reduciranje slikarskih del na nekakšen domnevno lahkoten, na videz igriv, v resnici pa banalen pridevnik; to ustreza prej praksam marketinga, komodificiranja imena in umetniškega dela, ki se mu mora vsak resen muzej s študijskim in kritičnim odnosom tako do predmeta svojega proučevanja kakor do sodobnega ideološko-političnega konteksta mišljenja umetnosti odločno upreti".

Sorodna novica V Moderni galeriji najaktualnejši slovenski slikarji in slikarke

Strokovni sodelavci: Sporno je tudi obračunavanje s preteklim delom muzeja
Prepričani so, da ima "tako preprosto tolmačenje sodobnih umetniških praks daljnosežnejše posledice za mišljenje o umetnosti, kakor se lahko zdi na prvi pogled: vrača jo v konservativno polje zasebnega užitka in ji tako omeji širšo kulturno ali nasploh družbeno relevantnost". Sporno se jim zdi tudi obračunavanje s preteklim delom muzeja, v katerem kustos gostuje. V uvodnem besedilu razstave namreč piše, da je osrednje nacionalno razstavišče krivo za večdesetletno zatrtje slikarskega metjeja.

"Gre za diskriminacijo na podlagi spola"
Še bolj skrb vzbujajoč vidik pri zapisanih oznakah pa se jim zdi diskriminacija na podlagi spola. "Medtem ko so avtorji v teh 'kreativnih' opisih navedeni s priimki, so avtorice navedene zgolj z imeni (vendar ne vse – nekatere takšnega opisa sploh nimajo, ena pa je navedena z imenom in priimkom). V Moderni galeriji tako visijo na ogled "Cvetoča vedno mlada Joni", "Nikina globoka modrina" in "Inventivna iznajditeljska Suzana" poleg moških kolegov, ki jih je vredno imenovati s priimki, "(Ne)ponovljivi A. Kobal", "Skulpturalni Lozar" ipd.; takšna metoda utrjevanja neenakosti se nadaljuje tudi v izročkih, ki so namenjeni obiskovalcem. Ocenjujemo, da je takšna odločitev predstavljanja umetnic in umetnikov v osrednjem nacionalnem muzeju za likovno in vizualno umetnost povsem nesprejemljiva, diskriminacijska in zato nedopustna. Muzej mora biti mesto vključevanja in enakopravnosti in si tako nepremišljenih potez, ki razkrivajo popolno neobčutljivost za družbena vprašanja, ne sme dovoliti," pišejo.

"Kritična senzibilnost do perečih družbenopolitičnih tem in ideologij, ki prečijo tudi polje umetnosti in kulture, je bila vselej ključno vodilo pri delu strokovnih delavcev v Moderni galeriji, zato se od tovrstne 'neznosne lahkosti' naslavljanja in razstavljanja, kot je izkazana na razstavi Momentalmente: žive slike, odločno distanciramo," so zapisali podpisniki pisma dr. Martina Vovk, dr. Marko Jenko, mag. Adela Železnik, dr. Bojana Piškur, Igor Španjol, Lucija Cvjetković, Ana Mizerit, Dejan Habicht, Sabina Povšič, Teja Merhar in Jana Intihar Ferjan.

Napise ob delih so že odstranili
Kustos Andrej Medved je povedal, da so vse njegove napise ob delih umetnikov odstranili, ker naj bi se nad nekaterimi pritožili sami umetniki. Staš Kleindienst je dejal, da se ne prepozna v opisu, da je romantični slikar, Miha Štrukelj pa ne v opisu elokventni.

Medved pogreša strokovno oceno razstave
Na očitek, da je uporabil prakso mediacije umetnosti, ki je v sodobnem muzeju v sodobnem času presegla tovrstno popreproščeno in enodimenzionalno do avtorjev in gledalcev intelektualno pokroviteljsko reduciranje slikarskih del na banalen pridevnik, je odvrnil, da nikakor ne gre za pokroviteljstvo, še manj za banalnost. Glede enodimenzionalnosti pa je dejal, da gre pri kustosovem izboru vedno za enosmerno razumevanje, če oziroma dokler umetnik ne poda odziva. Kar Medved pogreša, je strokovna ocena razstave, ki bi jo strokovni sodelavci Moderne galerije opravili.

Kot je pojasnil, si je želel v napise vnesti igrivost, kar sicer ni običajna praksa resnih razstav. "In ta igrivost je potegnila za seboj imena slikarjev in slikark, a brez vsakršne pretencioznosti ali namenske izbire glede na spol. Šlo je za čisto igro besed," je pojasnil.

Medved: Z nekaj izjemami Moderna galerija v zadnjih letih ni predstavljala sodobnih slikarjev
To, da Moderna galerija v zadnjih letih ni predstavljala sodobnih slikarjev z nekaj izjemami, kot so denimo Gabrijel Stupica, Arjan Pregl in Metka Krašovec, pa je po Medvedovih besedah dejstvo. Kot je dejal, je sicer nekaj retrospektiv bilo, da bi se predstavljala sodobna produkcija mladih slikarjev, pa ne pomni. Kot izjemo je omenil le razstavo iz leta 2019 Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ki jo je pripravila kustosinja Martina Vovk.

Razstava Momental-mente: žive slike predstavlja dela 17 slikark in slikarjev po izboru Andreja Medveda. Na ogled so dela umetnikov Suzane Brborović, Nine Čelhar, Mateja Čepina, Barbare Drev, Marka Jakšeta, Staša Kleindiensta, Aleksija Kobala, Mitje Konića, Roberta Lozarja, Ire Marušič, Živka Marušiča, Katje Pál, Iva Prančiča, Mihe Štruklja, Maruše Šuštar, Joni Zakonjšek in Nike Zupančič.

Vaupotič: Uravnoteženost med spoloma na razstavi je usklajena z umetnostnozgodovinskimi vidiki
Direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič je v komentarju na izjavo strokovnih sodelavcev v uvodu izrazil zaskrbljenost, da svoje predloge in pomisleke strokovni delavci "v obliki izjav raje izražajo v medijih in ne neposredno znotraj hiše na za konstruktiven dialog vzpostavljene načine".

Glede same razstave je zapisal, da je Medved svoj izbor utemeljil v zgodovinskem pogledu na prakse in pogoje slikarstva pri nas. "Izbor umetnic in umetnikov z deli se mora osredotočiti na likovni vidik, je pa hkrati tudi osebna strokovna presoja. Da pod izjavo podpisani strokovni delavci Moderne galerije z razstavo niso bili seznanjeni, "je pripisati njihovemu odnosu do dela in delodajalca, ki je obratno sorazmerno s podporo vodstva njihovemu profesionalnemu delu. Razstave pa si niso ogledali niti ob odprtju," piše.

Ob tem je poudaril, da je uravnoteženost med spoloma na razstavi usklajena z umetnostnozgodovinskimi in likovnokritiškimi vidiki. "Na razstavi je 8 slikark in 9 slikarjev, izbranih po kriteriju kvalitete in relevantnosti del," navaja.

Drži, da je bila postavitev slikarske razstave deležna velikega nasprotovanja v hiši, priznava, a pri tem poudarja, da brez razumne utemeljitve. "Naslov razstave je prevzet od umetnika in poudarja likovno razumevanje, racionalnost prakse, ki pa ne poteka prek besed – s tem se razlikuje od zgodovinskega in teoretskega obravnavanja umetnosti. Kritična senzibilnost ni omejena na družbenopolitični in ideološki vidik, še posebej, ko se znajdemo na stičišču zelo različnih disciplin."

"Naravni jeziki, kot je slovenščina, sami utelešajo razmerja v družbi in tudi njene diskriminacije"
Glede omenjenih napisov pojasnjuje, da so navedena imena in priimki avtoric in avtorjev, na tablicah so predstavljeni podatki o delih s prevodom, sklopi so predstavljeni tudi ob vhodu v dvorano. Ker je razstava, tako Vaupotič, po besedah kustosa, razdeljena na več manjših razstav posameznih umetnic in umetnikov, so ti deli opremljeni z večjimi napisi, z besednimi zvezami, ki na poetičen in igriv način omogočajo vpogled v razmislek kustosa, ki je tudi pesnik. "Zaradi jezikovne živosti se je v več primerih uporabilo le osebno ime, vendar pa se očitno pri ogledu razstave občuti neenakopravna obravnava. To raven razstave smo pokazali na odprtju, v nadaljevanju pa smo jo – ker se je pokazala kot moteča – umaknili. Zavedati se je treba, da tudi naravni jeziki, kot je slovenščina, sami utelešajo razmerja v družbi in tudi njene diskriminacije. Uporaba priimkov v obliki, kot je X-eva, je prav tako problematično in temu smo se izognili. Spomnimo se na debate ob rabi ženskega spola kot nevtralnega na univerzah, in zanimivo je, da je raba ženske oblike kot nevtralne v slovenščini precej težje izvedljiva kot v angleščini, kjer je manj slovničnih sprememb, če se zamenja moški spol z ženskim. Zato je ženski spol, predvsem v humanistiki, uveljavljen v znanstvenem pisanju v angleščini, v slovenščini pa ne," še zapiše Vaupotič in sklene, da Moderna galerija zavrača vse oblike diskriminacije ter izraža podporo žrtvam nasilja vseh vrst.