Projekt z naslovom Playground (Igrišče, 2022) je site-specific instalacija, ki jo je umetnica pripravila v okviru festivala Angewandte. Tega vsako leto organizira dunajska umetniška akademija Die Angewandt, da bi predstavila dela svojih študentov. Pred postavitvijo na Dunaju je bil projekt Igrišče vključen tudi na samostojno razstavo umetnice Nekogaršnja zemlja, ki je bila pred kratkim na ogled v Galeriji Alkatraz.

Kot sta ob tej zapisala kuratorja Ana Grobler in Sebastian Krawczyk, je razstava na izviren način problematizirala tematiko dostopnosti javnega prostora in iskala alternativne perspektive razvoja skupnega okolja, ki igra ključno vlogo v tvorjenju družbe in posledično kolektivnosti. Umetnica v svojem delu ponuja predloge, ki ugovarjajo gentrifikaciji in iščejo načine ohranjanja heterogenosti mestnega prostora.

Gala Alica Ostan Ožbolt je leta 2021 sodelovala na skupinski razstavi študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki bienalno poteka v Galeriji Alkatraz. V sklopu cikla Opolnomočenje mladih umetnic_kov vsako drugo leto predstavijo samostojno razstavo enega od razstavljajočih. Po Doroteji Erhatič in Maji Bojanić je Gala Alica Ostan Ožbolt tretja, ki jo je kuratorska ekipa izbrala za nadaljnje sodelovanje.

V svoji umetniški praksi se umetnica ukvarja predvsem z urbanim prostorom, točneje razmerjem med javnim in zasebnim. Zanimajo jo njej vzpostavljeni sistemi, razmerja moči in nadzora, položaj človeka v javnem prostoru, njegova (ne)zaželenost, (ne)vidnost v njem ter nevidni sistemi in strukture, ki zapovedujejo načine uporabe javnega prostora.

Projekt Igrišče izhaja iz dela Dunajski naravni rezervati (Viennese Natural Reserves), v katerem je avtorico zanimal položaj narave znotraj urbanega prostora. Na Dunaju, kjer trenutno študira in biva, je umetnica opazila, da ni prostora, ki ne bi imel strogo določene namembnosti. Če seštejemo asfaltirane ceste, kolesarske proge, vzpostavljena parkirišča in pločnike, na ulicah ostanejo le manjši prostori neenakomernih oblik brez "praktične" uporabnosti. Ti iz estetskih razlogov postanejo zaplate trave, posajene z grmičevjem ali fizično omejenim drevjem, praviloma zamejene z ograjami, ki omejujejo vstop. Kot humorno intervencijo v javni prostor si je zamislila opozorilno tablo, ki se zgleduje po tablah za avstrijske naravne rezervate, prebivalce mesta pa opozarja na del narave, ki je tik ob njih.

Igrišče, ki bo na Dunaju ogled še do konca tedna, stoji na trgu Georg-Coch, ki ga obdajajo stavbe zgodovinskega in arhitekturnega pomena. Med Avstrijsko poštno hranilnico arhitekta Otta Wagnerja in kompleksa vladnih stavb je vzpostavljen prostor igre. Neizkoriščena travnata površina, ki zavzema večji del trga, ima večinoma estetski namen – trg je ena redkih zelenih in nepozidanih površin tega predela.

Na Dunaju je pravkar na ogled tudi instalacija From me to Them and from Them to You (Od mene njim in od njih tebi), balkon iz železa, ki je bil prav tako vključen na ljubljansko postavitev. Umetnica je projekt začela razvijati v času veljavnih ukrepov proti epidemiji covida. "Balkon kot simbol reza v patriarhalno dominacijo nad ženskami je še posebej v nedavno preteklem času postal edino fizično oprijemljivo sredstvo izražanja za vse, ki jim je bilo z odloki prepovedano zapuščati domovanje in so bile_i prisiljene_i ostati v gospodinjski, zasebni sferi. Balkon, ki ločuje osebe, ki so ujete_i za rešetkami, od oseb, ki so vsaj navidezno svobodne_i, in obenem razslojuje tiste na višjem in tiste na nižjem (družbenem) položaju, ilustrira kompleksnost družbenih razmerij. Njegov pomen tako v zgodovini kot dandanes je tako Gala Alica Ostan Ožbolt zajela v svojem umetniškem delu in v njem poudarila, da navsezadnje prav nihče, ne glede na spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino, ni imun_a na posege oblasti, katere cilj je predvsem širiti svoje pristojnosti in jačati moč nad drugimi," sta ob delu zapisala kuratorja.