Sliko iz začetka 16. stoletja, Madonna della Rosa, ki velja za eno od številnih Rafaelovih upodobitev Marij, so s pomočjo umetne inteligence analizirali strokovnjaki v Združenem kraljestvu.

Na sliki je upodobljena Marija z malim Jezusom in mladim Janezom Krstnikom ter Jožefom v ozadju, spredaj je naslikana miza z vrtnico, po kateri je umetnina tudi dobila ime.

Razprava okrog avtorstva slike poteka že dalj časa: del stroke je mnenja, da je pri nastanku morda sodeloval Rafaelov učenec Giulio Romano.

Po besedah profesorja Hassana Ugaila, direktorja Centra za vizualno računalništvo in inteligentne sisteme na Univerzi v Bradfordu, je večino slike, razen Jožefovega obraza, naslikal Rafael.

Program, ki se je izučil za prepoznavanje Rafaela
Kot je povedal, so s pomočjo Rafaelovih slik, pri katerih ni dvomov glede avtorstva, računalnik usposobili za zelo podrobno prepoznavanje umetnikovega sloga, od potez čopiča in barvne palete do senčenja.

Pojasnil je, da preverjanje slike kot celote ni dalo prepričljivih rezultatov. "Nato smo testirali posamezne dele. Medtem ko je bilo za preostalo sliko potrjeno, da gre za Rafaelovo delo, se je glede Jožefovega obraza izkazalo, da ga najverjetneje ni naslikal Rafael."

Algoritem umetne inteligence je razvil Ugail, ki zatrjuje, da lahko ta z 98-odstotno natančnostjo prepozna, ali gre za pristno Rafaelovo delo. Pri svoji oceni algoritem upošteva štiri tisoč različnih parametrov, denimo barvno paleto, naravo potez s čopičem in izbiro specifičnih odtenkov.

Tudi človeško oko zazna razliko
Po besedah avtorja študije Howlla Edwardsa, zaslužnega profesorja molekularne spektroskopije na Univerzi Bradford, je nekdaj veljalo, da je sliko v celoti naslikal Rafael. So se pa že v 19. stoletju številni poznavalci umetnosti začeli spraševati, ali so pri njenem nastanku sodelovali tudi učenci iz Rafaelove delavnice.

"Atribucija Rafaelovi delavnici je bila pozneje postopoma sprejeta, še posebej pa so delo pripisovali Giuliu Romanu in morda tudi Gianfrancescu Penniju," je povedal Edwards.

Kot je še povedal, nekateri poznavalci menijo, da kakovost kompozicije ter likov Marije, malega Jezusa in sv. Janeza Krstnika daleč presega kakovost lika sv. Jožefa, ki je bil po njihovem mnenju naknadno dodan v delavnici.

"Naša analiza s pomočjo umetne inteligence je prepričljivo pokazala, da so liki Marije, Jezusa in sv. Janeza Krstnika nedvoumno Rafaelovo delo, medtem ko je lik sv. Jožefa naslikal nekdo drug, morda Romano," je še povedal Edwards.

Umetna inteligenca ne more biti (edini) odgovor
Čeprav lahko zelo natančno identificira sliko kot Rafaelovo, pa strokovnjaki menijo, da uporaba umetne inteligence ne more služiti kot edino orodje za preverjanje pristnosti.
Soavtor študije David G. Stork z univerze Stanford v ZDA meni, da rezultatov pričujoče študije ne gre jemati kot zadostne za odločitev glede avtorstva dela, temveč kot korak k izboljšanju splošnih protokolov za potrjevanje avtentičnosti.

Ugotovitve so bile objavljene v reviji Heritage Science.

Sorodna novica Madona z otrokom: UI pravi, da jo je naslikal Rafael. Izvedenci za stare mojstre se ne strinjajo.

Lahko računalnik reši večstoletno uganko?
Julija letos je umetna inteligenca – prav tako na podlagi poznavanja Rafaela – presodila, da je slika, ki je znana kot De Brécy Tondo, dejansko delo starega mojstra. To je v navzkrižju s številnimi umetnostnimi zgodovinarji, ki trdijo, da gre za kopijo, naslikano v 19. stoletju. Rezultati analize so sprožili javno debato, ki je, tako Ugail, "prehitro dajala v nič analizo". "Malo šokiran sem bil," priznava in pri tem poudari, da algoritem lahko analizira tudi detajle, ki jih človeško oko preprosto ne more videti. "Ne glede na to, kakšen izvedenec si, bi bilo nemogoče razbrati tako količino podrobnosti."

Kakor koli že, razprava okrog dela De Brécy Tondo je odprla širše vprašanje: kakšna bo v prihodnosti vloga umetne inteligence pri avtentifikaciji umetnin? Ugail meni, da bo to komplementarno orodje, ki ga bodo uporabljali v kombinaciji z drugimi oblikami analize, na primer z raziskovanjem provenience.

Rafael (1483–1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Najprej je delal v Perugii in Firencah, nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.