Eden vidnejših umetnikov sodobnega slovenskega likovnega prizorišča je bil ustanovni član svetovno priznane skupine Irwin in politično-umetniške organizacije NSK.

Leta 1961 v Trbovljah rojeni umetnik je z Irwini na prizorišče stopil leta 1983, pozneje pa nadaljeval prepoznavno samostojno umetniško pot. Na tej nemara najbolj izstopa projekt Vsaj en križ na dan, ki ga je zagnal na prvi januarski dan leta 2002, in križe, neke vrste likovne intervencije v raznovrstne bolj ali manj znane podobe preteklosti in današnjega časa, ustvarjal vse do zadnjega dne.

V zajetnem opusu več kot 25.000 križev repetitivno ponavlja simbol, ki je tudi ena ključnih ikon prepoznavnega kolektiva Irwin. Tega je Uranjek ustanovil z Dušanom Mandičem, Miranom Moharjem, Andrejem Savskim in Borutom Vogelnikom.

Skupina Irwin je v soboto sporočila, da je preminil eden od najpomembnejših slovenskih slikarjev. "Roman Uranjek je bil vse svoje življenje zvest osnovnim premisam kolektivizma, kot sta ga zasnovala IRWIN in NSK. Že v 80. letih je skupaj s svojimi sodelavci skoval termin retroprincip, ki označuje njihovo drugačnost od prevladujočega postmodernizma tistega časa in nadaljevanje tradicije konceptualne umetnosti," so med drugim zapisali.

Skupina je del širšega kolektiva NSK, ki je bil ustanovljen leta 1984. Poleg Irwinov sta njeni ustanoviteljici še multimedijska skupina Laibach (1980) in gledališka skupina Gledališče Sester Scipion Nasice (1983–1987). Obenem so vse tri skupine ustanovile še četrto skupino, oddelek za oblikovanje Novi kolektivizem.

NSK se je v času nastanka upiral ideologiji socialističnega enopartijskega sistema, v naslednjem desetletju pa zaznamoval transformacijo nekdanje socialistične družbe v družbo globalnega kapitalizma.

Do danes so se dela Irwinov pojavila v skoraj vseh najuglednejših svetovnih razstaviščih sodobne umetnosti, v številne zbirke pa so tudi vključena. Skupina Irwin se ceni kot ena od sooblikovalk in sodobne umetnosti vzhodne Evrope.

"Naša ideja je za izhodišče vzela zgodovinske avantgarde, kot so Bauhaus in povojna gibanja, kakršen je Fluxus," je Uranjek pred časom dejal o njihovih začetkih. V delovanju NSK-ja so se razvile raznovrstne poetike, ki so jih člani proizvajali, sledeč lastnim pravilom in izražanju v lastnih medijih. Zanimal jih je odnos med ideologijo in umetnostjo, v tem procesu pa so spreobrnili ideje o originalnosti in avtentičnosti ter se z različnimi potujitvenimi postopki distancirali od temeljnih nacionalnih mitov in konstruktov.

V lastnem delu je Uranjek nadaljeval podobno likovno premišljevanje, ukvarjanje z ikonami in simboli kot vstopnimi vrati na pot soočanja s travmami. Z zbiranjem podob različnih obdobij in okolij – naj je šlo za reprodukcije znanega umetniškega dela ali za razglednico iz letovišča – s tehniko kolaža in intervencijo ustvarjal lastno, vselej pa na avantgardni estetiki temelječo narativo.

Ob delu z Irwini je Uranjek sodeloval tudi z umetnikom Radenkom Milakom, s katerim sta od leta 2014 ustvarjala projekt Dates (leta 2017 sta skupaj zastopala BiH na Beneškem bienalu leta 2017), enak princip likovnega sodelovanja pa je v zadnjih letih vzpostavil tudi z umetnikom Tadejem Vaukmanom. V zadnjem obdobju je deloval tudi kot kurator razstav, na katerih je povezoval različne generacije umetnikov.

Večkrat je govoril, da sta bila Mozart in Bach najprej sodobna umetnika, šele potem sta postala klasika. "Če hočeš postati klasik, moraš biti najprej sodoben."