Dela prihajajo iz muzeja Rembrandtova hiša v Amsterdamu.

Na razstavi, ki jo odpirajo 26. aprila, bo na ogled 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov in poznejših mednarodnih umetnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor. Med temi so dela Jamesa Abbotta McNeilla Whistlerja in Pabla Picassa. Vsa prihajajo iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša iz Amsterdama.

Pregled mojstrovega vpliva na razstavi bo dopolnil izbor desetih umetnin iz zbirke Narodne galerije – med drugim bodo v razstavo vključena dela Martina Johanna Schmidta, Ivane Kobilca in Zorana Mušiča. Na ta način želijo predstaviti vpliv, ki ga je imel umetnik tudi na slovenske umetnike.

Nekateri se bodo spomnili razstave Rembrandtovih grafik v Cankarjevem domu – leta 2000 je bil tam na ogled izbor mojstrovih del prav iz zbirke Muzeja Rembrandtova hiša. Po več kot dveh desetletjih prihajajo v Ljubljano v novi postavitvi in drugačnem izboru ter kontekstu.

Mojster z neverjetnim vplivom na poznejše generacije
Rembrandt je bil mojstrski inovator. Kot umetnik je nenehno iskal nove možnosti, nove rešitve za pripovedovanje zgodb, pravi kustos razstave Jochem van Eijsden. Nizozemski umetnik je zapustil obsežen grafični opus, ki obsega več kot 300 zelo raznolikih del, od velikih do majhnih in od sumarnih skic do umetelno dodelanih prizorov. Kot piše v razstavnem katalogu van Eijsden, so bile Rembrandtove slike v nekaterih obdobjih manj priljubljene, grafike pa so bile dejansko vedno visoko cenjene. Rembrandtov grafični opus je bil vir navdiha za številne umetnike, ki so mu sledili.

Rembrandt je grafiko od vsega začetka uporabljal ne le za kopiranje lastnega dela in del drugih avtorjev, temveč je uvajal inovativne domislice, ki so bile prilagojene specifiki tega medija. Velja za enega največjih inovatorjev v zgodovini jedkanice. Vedno si je prizadeval, da bi na najboljši način likovno izrazil zgodbo, ki jo je želel povedati. Redkokdaj se je ponavljal in vedno se je oziral za novimi rešitvami, zato se je kot umetnik hitro razvijal in med njegovimi zgodnjimi in poznimi jedkanicami so ogromne razlike, v katalogu zapišeta van Eijsden in Epco Runia, vodja zbirk in izobraževanja v Muzeju Rembrandtova hiša.

Na razstavi v Narodni galeriji bodo dela razvrščena glede na vidike ustvarjanja, ki so umetnika najbolj zanimali. Tako bodo razporejeni v sklope Kot v življenju, Svetlo in temno in Oblikovanje lika.

Beležiti videno je bilo pomembno načelo, ki so mu sledili Rembrandt in veliko drugih nizozemskih umetnikov 17. stoletja. Temu so rekli Naer't leven (kot v življenju). Rembrandt je preučeval ljudi, živali in stvari na ulici, na podeželju in v svojem ateljeju. Veliko njegovih grafik daje vtis, da neposredno prikazujejo, kar je gledal. Brez olepševanja in idealiziranja, sta zapisala van Eijsden in Runia. V tem razdelku bo predstavljena grafika Prodajalec podganjega strupa, ki predstavlja zgodnji vrh v Rembrandtovi produkciji jedkanic.

Rembrandta poznamo predvsem po igri močnih kontrastov med svetlobo in temo. Z njimi je usmeril pozornost opazovalca na glavni prizor in poudaril dramatični učinek. Če je na začetku senčil dokaj zmerno, so postajali v petdesetih letih 17. stoletja kontrasti vse ostrejši. Posebej so ga vznemirjali prizori, ki se odvijajo v temi. Takšna je denimo grafika Kraljeva zvezda: nočni prizor (ok. 1651, jedkanica in suha igla), ki prikazuje otroke, ki na predvečer svetih treh kraljev hodijo od vrat do vrat in prosijo za priboljške. Tudi to delo bo mogoče videti na razstavi.

Sam sebi najboljši model
Rembrandt je v svojih jedkanicah poskušal povedati zgodbo, za to pa je potreboval like, beremo v katalogu. Ti so včasih sami po sebi tvorili osnovo umetniškega dela: zgolj glava z določenim čustvom, kostumom, osvetlitvijo ali držo. Tako delo se je imenovalo tronie, kar je starinska nizozemska beseda za glavo. Rembrandt je bil pogosto model samemu sebi. V Narodni galeriji bo med drugim razstavljena jedkanica Avtoportret v krzneni kapi iz leta 1631.
Okrog leta 1640 se je začel Rembrandt zanimati tudi za krajine. Ustvaril je različne vrste jedkanic s krajinami, ki so se navezovale na njegove sprehode v okolici Amsterdama. V tem razdelku bo med drugim predstavljana jedkanica Koča ob kanalu s pogledom na Ouderkerk (ok. 1645).

Leta 1650 je nastalo več velikih, ambicioznih grafik, ki predstavljajo višek njegovega grafičnega ustvarjanja. Izvedel jih je izključno v suhi igli. Med njimi so tudi Trije križi (1653) ter dve verziji motiva Kristusa privedejo pred ljudstvo, ki bodo na ogled v Ljubljani. Rembrandt je bil namreč znan po tem, da je matrice med tiskom dodatno obdelal in ustvaril serije enakih motivov, na katerih lahko spremljamo spreminjajoče se podrobnosti, like in vzdušje. Na ogled bo tudi grafika Školjka, ki velja za mojstrovo edino tihožitje v grafični tehniki.