Sorodna novica Poslovil se je hrvaški karikaturist Oto Reisinger

Zaradi številnih ohranjenih Reisingerjevih del, med katerimi je več kot 50.000 ilustracij, se bo postavitev v galeriji spreminjala, načrtujejo pa tudi razstave mladih umetnikov s področja karikature, stripa, ilustracije in animacije.

Postavitev je skupaj z umetnikovo družino zasnoval umetnostni zgodovinar Frano Dulibić.

Nadčasovna in univerzalna komponenta
Dulibić je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal, da je Reisingerjev opus pomemben ne samo v zgodovinskem smislu, ampak je zaradi svojih univerzalnih tem aktualen tudi danes, ne le za domače občinstvo, ampak tudi za turiste z vsega sveta.

Prva postavitev bo zajemala izbor Reisingerjevih del z vseh njegovih tematskih področij, od vsakodnevnega življenja in njegovega Pera do političnih tem ter karikatur, povezanih z zdravjem, športom, ekologijo in erotiko. Del razstave bo posvečen tudi umetniku kot osebi, njegovemu načinu dela in številnim nagradam.

Kot je še dejal Dulibić, je cilj hiše karikature ta, da obiskovalci dobijo vpogled v umetnikovo ustvarjalnost ter se pri tem tudi zabavajo, kar da zagotavlja neizčrpna Reisingerjeva duhovitost.

Reisinger je najbolj znan po karikaturah svojega "navadnega državljana" Pera v zagrebškem časopisu Vjesnik. Pero, "mali človek, ki je bil pogosto žrtev okoliščin", ter člana njegove družine Klara in Štefek so postali zaščitni znak Vjesnika, v katerem je s karikaturami več kot 30 let obravnaval aktualne družbene in politične dogodke.

Doajen hrvaške karikature je v svoji bogati karieri objavljal karikature tudi v ljubljanskem Delu in beograjski Politiki, njegov smisel za humor so prepoznali tudi v drugih evropskih državah, saj so njegove karikature redno povzemali številni časopisi. Prve karikature je objavil še kot dijak v satiričnem tedniku Šilo leta 1942.

Reisinger je leta 1984 prejel tudi prestižno hrvaško nagrado Vladimir Nazor za življenjsko delo. Nagrajen je bil tudi na številnih festivalih karikature v drugih evropskih državah.