Med njegovimi najbolj znanimi liki je "navadni državljan" Pero, mali človek, ki je bil pogosto žrtev okoliščin. Skupaj s člani svoje družine Klaro in Štefkom je Pero postal zaščitni znak Vjesnika, v katerem je s karikaturami več kot 30 let obravnaval številne družbene in politične dogodke.

Oto Reisinger, ki se je rodil leta 1927 v vasi Rankovci v Prekmurju, je prve karikature objavil kot dijak v satiričnem tedniku Šilo leta 1942. V svoji bogati karieri je objavljal tudi v ljubljanskem Delu in beograjski Politiki. Njegov smisel za humor pa so prav tako prepoznali v drugih evropskih državah, saj so njegove karikature redno povzemali številni časopisi.

Cel zaboj cenzuriranih karikatur
Ko so jeseni 2008 v zagrebških Klovićevih dvorih odprli retrospektivno razstavo približno 500 Reisingerjevih originalnih karikatur, je spomnil na cenzuro, ki so je bile nekoč deležne njegove podobe. Med drugim, da je bila ena izmed njegovih karikatur prepovedana tudi v času hrvaške demokracije, medtem ko ima iz jugoslovanskih časov škatlo z več sto neobjavljenimi karikaturami.

Po izobrazbi diplomirani arhitekt je v zadnjem času ugotavljal, da oglaševanje in nove tehnologije počasi izrivajo karikaturo in strip iz časopisov, čeprav, kot je dejal, "vsak časopis, ki mu je do lastnega ugleda, objavlja na roko narisane karikature".

Leta 1984 je prejel prestižno hrvaško nagrado Vladimir Nazor za življenjsko delo, za svoje podobe pa je bil nagrajen na številnih festivalih karikature v drugih evropskih državah.