Novembrske razstave v Galeriji Škuc že tradicionalno pripravljajo v sodelovanju z lokalno delujočimi kulturnimi delavkami in delavci, pri čemer iščejo alternative načine tako delovanja na kulturnem področju kot snovanja razstav sodobnih umetnosti. Letos je sodelovanje potekalo med kulturnima delavkama in umetnicama Vesno Bukovec in Ano Čigon ter umetniško vodjo galerije Tio Čiček, dodatni diskurzivni program pa je pripravila umetnica Andrea Knezović.

Tokratna razstava vzpostavlja začasno točko podpore in vstopno točko v proces tako rekoč odučenja krivičnih in škodljivih struktur dela. Začetki projekta segajo v leto 2020, ko sta Čigon in Bukovec umetniški vodji galerije predlagali pripravo razstave, ki bo iskala odgovor na vprašanje: Kako naprej?

Omenjena trojica je nato z željo po razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, zasnovala bralni krožek. Srečanja so posvetile deljenju znanja in prebiranju literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj in tako dalje, z namenom odučenja hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in dobiček nad samega delavca.

Iz tedna v teden spreminjajoči se bralni krožek
Bralni krožek je iz tedna v teden dobival drugačno izvedbeno obliko, tudi število udeležencev se je iz tedna v teden manjšalo, način dela se je moral prilagajati njihovim prenatrpanim urnikom in nizkim ravnem energije. S tem so si Čigon, Bukovec in Čiček nevede potrjevale, da obstoječe strukture dela in način bivanja motijo kakovostno in osredotočeno delo ali udejstvovanje, namesto da bi ga omogočali.

Sorodna novica Društvo Škuc po prvih 50 letih: "Nismo zaspali, smo se pa morali prilagoditi novim časom"

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi njihovo pozicijo iskanja idealnih oblik zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja – v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumejo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

Čigon, Bukovec in Čiček s projektom in razstavo izpostavljajo prekaren oziroma nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen sodobni delavec. Svoje mnenje o delu, sodobnem delavcu, skupnosti in prihodnosti so z njimi delile sindikalistka Tea Jarc, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica Svetlana Slapšak ter Jadranka Vesel z raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo Rise.

Razprave in celonočni dogodek
Ob razstavi organiziran diskurzivni program je nadgrajen z dogodkom, ki ga je pripravila Andrea Knezović ter je namenjen skupnemu premisleku postopkov in načinov učenja o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti. Celonočne umetniško-raziskovalne dejavnosti – od mraka do zore (Nocturnalities: Bargaining Beyond Rest) se bodo začele 19. novembra ob 18. uri in se sklenile ob 6. uri zjutraj naslednjega dne. 24. novembra organizirajo razpravo o delu, ki ji bo 2. decembra sledila še razprava o skupnostih.

Razstava opozarja, da je trenutne oblike dela in delovanja treba premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidijo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju novih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavca zaradi dobička in lažnega napredka, pa vidijo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta, še piše v napovedi.