Risba je eno redkih Michelangelovih del v zasebnih rokah. Leta 1907 so jo prodali v Parizu kot delo Michelangelove šole, zatem pa se je na risbo pozabilo. Šele pred tremi leti jo je strokovnjak pri Christie's prepoznal kot delo renesančnega velikana samega.

Proučevanje Masaccia
Risbo datirajo v pozno 15. stoletje, in to naj bi bilo eno zgodnjih Michelangelovih del. To je risba drgetajočega moža, ki ga prepoznamo z Masacciove freske Krst neofitov, ki je del poslikave kapele Brancaccijev v cerkvi Santa Maria del Carmine v Firencah. Masaccio, ki je dal s svojimi freskami pomemben zgled in tlakoval pot nadaljnjemu razvoju renesančne umetnosti, je delo naslikal med letoma 1425 in 1426, predstavlja pa svetopisemski prizor sv. Petra, ki krsti novokrščence.

Michelangelo je ob osrednjem moškem aktu, povzetem z Masacciove freske, postavil še dve, manj modelirani, bolj skicozno upodobljeni figuri.

Michelangelo (1475–1564), umetnik, čigar genialnost je Vasari v svojih Življenjih posebej cenil, je nekoč zapisal: "Še vedno se učim." Umetnik, ki se je zavedal svojega mojstrstva, se ni bal priznati svojih zgledov, ne le obveznih antičnih del, ki so navdihovale renesanso.

Sorodna novica Od Sikstinske kapele do Sevnice: kako je Michelangelova Poslednja sodba zakrožila po Evropi

Michelangelo se je uril tudi ob študiju ne tako oddajnih predhodnikov, kot je Masaccio, nekoliko starejši Giotto, pri kiparjih pa med drugim Donatello in Lorenzo Ghiberti, ki je ustvaril znamenita "rajska vrata" baptisterija.

Stijn Alsteens, vodja mednarodnega oddelka risb starih mojstrov pri Christie's, pravi, da je risba po dolgem času eno najbolj vznemirljivih odkritij s polja risarskih del starih mojstrov.

"Pokaže nam, kako je Michelangelo hkrati počel dvoje: oziral se je k predhodnikom, v tem primeru Masacciu, obenem pa se z lastnim ustvarjanjem usmeril naprej k svojim revolucionarnim vidikom. Konkretno, upodobitvi človeškega telesa, ki je imelo tako velik pomen tako v njegovih skulpturah (v mislih imam Davida v Firencah) kot v številnih figurah, ki jih je naslikal v Sikstinski kapeli."

Risba je dobila status francoskega narodnega zaklada, s čimer je bil do nedavnega onemogočen izvoz dela. Pred nedavnim pa je francoska vlada umaknila spomeniški status, s tem pa po navedbah Christie's omogočila prodajo dela zbiralcem po vsem svetu. Na prodaj gre 18. maja v Parizu, pred tem pa bo na ogled v Hongkongu in New Yorku.