Nizozemski kandidat za nominacijo za tujejezičnega oskarja je domače občinstvo že prepričal - med drugim je s tremi nagradami zapustil Nizozemski filmski festival (nominiran pa je bil še v petih kategorijah), prav tako pa je dobitnik nagrad rembrandt za najboljši nizozemski film ter za najboljša igralca in igralko. Ali bo dovolj prepričljiv tudi za volivce ameriške akademije, pa bo znano 2. februarja.

Odraščanje v kruti realnosti vojne
Režiser Martin Koolhoven je scenarij napisal skupaj z Miekejem de Jongom, in sicer po znani mladinski knjigi Jana Terlouwa. V lačni, premraženi Nizozemski se piše leto 1945 in nekega januarskega dne o avanturah sanjajoči 14-letni Michael priča strmoglavljenju zavezniškega letala. Michaelova predvsem iz dolgočasja izvirajoča želja po sodelovanju v odporniškem gibanju dobi priložnost uresničitve, ko najde preživelega pilota, ki se skriva v bližnjem gozdu. Fant mu ponudi pomoč, z vse intenzivnejšo vpletenostjo pa spoznava, kako resen je položaj, v kateri ogrozi tudi svojo družino.

Michaelove fantazije se začno spreminjati pod vplivom kompleksnejšega pogleda na stvarnost. Vojna se bliža koncu, odraščajočemu Michaelu pa se vse bolj jasno zarisuje cezura med v domišljiji rojeno avanturo in umazano resničnostjo vojne.

Navdušenje kritikov
Film spominja morda na nek drug nizozemski film o odporništvu med drugo svetovno vojno, Zwartboek (Črno knjižico) Paula Verhoevena, ki je pred tremi leti sodeloval v tekmi za oskarja. A Oorlogswinter (Zima v času vojne) ne gre povsem primerjati s hiperbolično melodramo, kakršen je omenjeni film, pa vendar ga nekateri kritiki opisujejo kot enega najlepših filmov letošnje tekme.

Igralska zasedba
Martin Koolhoven pripoveduje zgodbo skozi ves film skozi fantove oči. Gledalec tako ne vidi ničesar, česar Michale sam ne doživi, a ob tem nikoli ne dobi občutka, da mu je kakšna stvar zamolčana. Igro glavnega igralca Martijna Lakemeierja hvalijo kot predirljivo, brez odvečne sentimentalnosti, v vlogi mladega pilota, ki je simbolična paradigma za fante, za vedno zaznamovane z brazgotinami vojne, nastopa Jamie Campbell Bower, kombinacijo pragmatizma in plemenitosti pa uteleša Michaelov oče, ki ga igra Raymond Thiry.

Kot piše Reuters, se film ponaša z akcijo, vredno najboljšega hollywoodskega vojnega filma, sklene pa se z melanholično noto, ki priča o zrelosti nadarjenih ustvarjalcev filma.