Njegovi instrumentalni avizi, ki jih je začel zlagati že na prvem albumu You Are Beautiful At All Times, so najboljši primer, kako se še vedno lahko z navdihom krmari med big beatom, hip hopom in postrockom. Čeprav se zdi, da je v tem indigožanru, ki ga vsi imajo za svojega, že od prve polovice devetdesetih vse povedano, ko boste slišali zadnje Corralesovo delo They Know What Ghost Know, dobite potrditev, da ni ravno tako. Yppah se seveda odlično znajde v s slide kitaro mavrično porisanih pejsažih, ker je nekoč tudi sam igral v klasični rockskupini.
Toda količina elektronskih zank, »reverbov« (Gumball Machine Weekend, Playing With Fireworks) ter »semplov« in živih bobnov (City Glow, The Tingling, Southern Sky Tells), ki še bolj stopnjujejo njegovo psihadelično in soulstrukturo skladb, nas poslušalce zapelje daleč od uradnih različic na temo rocka ali hip hopa. Še posebej je to slišno v skladbi A Parking Lot Carnival, ki ga Joe tlakuje v najboljši maniri zgodnjih del Chemical Brothers ali zdavnaj pozabljenih Bentley Rhythm Ace – saj veste, ena vrstica masivnih bas & bobni ritmov, druga vrstica sintetizirani kling/ klang odmev z računalnika. Za vso družino.

Ocena: 4