Za komentar letošnje podelitve uglednih filmskih nagrad, ki jih vsako leto podeljuje Ameriška filmska akademija, smo zaprosili novinarko in filmsko kritičarko Matejo Valetninčič, ki ji, z izjemo ene kategorije, podelitev ni prinesla večjih presenečenj.
"Po zlatih globusih in še posebej po podeljenih britanskih filmskih nagradah bafta, ki v zadnjih letih postajajo vse bolj podobne oskarjem, ni bilo pričakovati več nobenega presenečenja. Zagotovo ne v igralskih kategorijah, saj sta Christoph Waltz in Mo'Nique za stranski vlogi zasluženo pobrala tako zlati globus kot bafto, Jeff Bridges in Sandra Bullock pa sta kot najboljša glavna igralca prejela že zlata globusa, kar je seveda nespregledljivi kazalnik za oskarje," pravi Mateja Valentinčič, ki se bo o oskarjih razgovorila tudi v Osmem dnevu. Ta bo na sporedu v četrtek, 11. marca, ob 23.00 na 1. programu TVS.
Avatar proti Bombni misiji
"Zame niti ni bilo vprašanje, ali bo zmagal Avatar ali Bombna misija, saj je zadnja s svojim velikim tekmecem pometla že na podelitvi britanskih nagrad, za nameček pa ima še vse atribute zmagovalnega filma, pisanega na kožo večine 6.000 glasujočih članov ameriške Akademije, zaposlenih v filmski industriji. Avatar je sicer dobil zlati globus za najboljši film in režijo, toda kot je nekoč rekel stari hollywoodski maček Warren Beatty: 'Zlati globusi so zabava. Oskarji so posel.' Kičasto zabavljaški Avatar je kot tehnološko najnovejši modni krik prislužil že toliko denarja po svetu, da se je odkupil tudi za svoje staromodno oguljene, 'kritične' aluzije na ameriški intervencionizem in korporacijski pohlep, kar je spregledala tudi Akademija in filmu Jamesa Camerona v tolažbo namenila točno tisto, kar mu gre: oskarja za vizualne učinke, za fotografijo in t. i. art direction oziroma scenografijo," dodaja Valentinčičeva.

"Člani Akademije so namreč letos – glede na svojo večinsko (a)politično-liberalno in estetsko profiliranost – z Bombno misijo dobili popoln film, ki so ga predvidljivo nagradili še z oskarjem za najboljši izvirni scenarij in režijo. Kathryn Bigelow je tako leta 2010 postala prva ženska, ki je dobila oskarja za režijo, pred njo je bila kot prva režiserka v tej kategoriji leta 1976 nominirana Italijanka Lina Wertmüller. Nerodno pri tem je le to, da je Bombna misija, sicer vrhunsko zrežirana vojna drama o ameriških vojakih v Iraku, ultramačistična hvalnica vojnemu heroizmu in militarizmu, ki je menda nekaterim v preobilju in banalnosti potrošniške družbe edini preostali smisel življenja … Bombna misija je film, sprejemljiv za vse, kar je vedno dobro za 'biznis', za katerega se povrh še zdi, da ga je zrežiral moški. Akademija je z nagradami Bombni misiji dokazala, da se patriotizem republikancev in demokratov bistveno ne razlikuje, kar pa je pokazala že tistega davnega leta 1976, ko je oskarja za najboljši film v konkurenci med filmi Vsi predsednikovi možje Alana J. Pakule, Mreža Sidneyja Lumeta, Obsojen na slavo Hala Ashbyja in Taksist Martina Scorseseja podelila filmu Rocky Johna G. Avildsena, filmu, ki promovira ameriški sen. Logično, saj se ta najbolje prodaja."

Presenetile Skrivnost njihovih oči
"Edino pravo presenečenje letošnje 82. podelitve akademijskih nagrad je bil vsaj zame oskar za najboljši tujejezični film, ki ga nista dobila ne Hanekejev Beli trak ne Audiardov Prerok. Verjetno zato, ker sta za oskarje pač predobra …," še pojasnjuje poznavalka sedme umetnosti.