Izvirno poslikavo oltarja slovenjgraške župnijske cerkve so restavratorji Škofijske restavratorske delavnice Maribor odkrili pod plastema, ki sta bili naneseni v letih 1870 in 1913. Zanimivo je, da se prvotna poslikava zelo razlikuje od te, ki je vidna zdaj. Zaznamujejo jo namreč izjemno žive, svetle barve. Pomembnejša kot kolorit pa je tehnika, v kateri je bil nanos izveden. Gre namreč za dokaj neobičajno tehniko marmoracije, ki jo poznamo pod izrazoma luster pozlatarska tehnika ali luster marmoracija. Za naše kraje je bila ta tehnika zelo nenavadna, saj se je pri nas oltarje po pravilu marmoriralo z barvami. Za tehniko luster marmoracija je značilno, da je mojster nekatere dele oltarja najprej posrebril, šele nato pa na te dele nanesel barve. Tako je na površini nastal učinek svetlikanja.
Zametki objekta v 13. stoletjuCerkev sv. Elizabete je najpomembnejši umetnostnozgodovinski spomenik v Slovenj Gradcu, njeni zametki pa segajo v leto 1251. Sedanji objekt je rezultat mnogo prezidav, do danes pa se je kot jedro objekta ohranila romanska ladja, ki so jo so sicer v 15. stoletju povišali, leta 1626 pa je ladja dobila še sedanji grebenasti obok. Glavni oltar sodi v obdobje zrelega baroka, njegovo izdelavo pa so zaupali lokalnemu kiparju Wieserju. Dela ni končal, zaradi pritožb meščanov so ga izgnali, njegovo nalogo pa je dokončal Mariborčan Janez Jakob Schoy, ki je delo opravil med letoma 1731 in 1734. Poslikave so delo Valentina Karherja iz Celovca, slika sv. Elizabete iz leta 1732 pa velja za eno najboljših del F. M. Straussa.
Restavratorji, ki so delo na oltarju začeli pred dvema letoma, so ugotovili, da oltarja ni mogoče restavrirati. Zaradi kemičnih sprememb pod vplivom časa, svetlobe in več posegov je namreč nastala kombinacija, ki ne dopušča posegov, če se kot cilj privzame ohranitev izvirnika. Restavratorji so se zato odločili za rekonstrukcijo prvotne poslikave z dosledno uporabo materialov in tehnike, značilne za mojstre pred 300 leti. Restavratorski poseg poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor. Ministrstvo za kulturo je za obnovo namenilo okoli 100.000 evrov, celoten poseg pa bo stal 120.000 evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje