Sklep oziroma pismo o nameri, ki sta ga danes podpisala ministrica za kulturo Majda Širca in župan MOL-a Zoran Janković, pomeni uresničitev želja obeh ustanov, ki sta v zadnjih tednih večkrat pojasnili, zakaj združitev ne bi bila dobra rešitev za nobeno izmed njih.
Arhitekturni muzej s statusom nacionalne ustanove
Zgodba o združevanju se je najbolje iztekla za Arhitekturni muzej Ljubljana, ki si je že dolgo prizadeval, da bi postal muzej nacionalnega reda. Kot je pojasnila Širca, bo muzej zaradi prenosa na državno raven do konca leta dobil nov ustanovitveni akt, ki bo določal, da je ustanoviteljica država. Muzej, ki ga dolga leta vodi dr. Peter Krečič, naj bi prihodnje leto od države tudi dobil potrebna sredstva za svoje delovanje.

Še nejasna usoda MGLC-ja
Za zdaj ostaja odprta usoda MGLC-ja, ki ga vodi Liljana Stepančič. Ministrica je napovedala, da bodo skupaj s stroko znova premislili, kaj bi bila najboljša organizacijska rešitev za MGLC, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, v veliki meri pa ga financira država. Med mogočimi rešitvami je pripojitev MGLC-ja kateri izmed nacionalnih ustanov oziroma Narodni ali Moderni galeriji, lahko bi se priključil že združenima Mestnemu muzeju in Mestni galeriji, lahko pa bi tudi ohranil samostojnost.

Krečič: Dogovor je onkraj naših pričakovanj
Dogovor, ki sta ga glede združevanja Arhitekturnega muzeja Ljubljana in Mednarodnega grafičnega likovnega centra ter ustanovitve novega javnega zavoda dosegla ministrica za kulturo Majda Širca in ljubljanski župan Zoran Janković je "onkraj naših pričakovanj", je povedal direktor arhitekturnega muzeja Peter Krečič.

Kot je dejal, so zelo veseli, da sta ministrica in župan dosegla soglasje, da se arhitekturni muzej podržavi in da ohrani svojo celovitost ter da je do neke mere nakazana rešitev tudi za MGLC. Glede slednjega so možnosti različne. Lahko razmišlja o samostojnosti, morda združitvi z Moderno galerijo, saj vrata puščajo odprta. Sam glede MGLC meni, da bi bilo potrebno odločitev o njegovi usodi prepustiti ljudem, ki v njem delajo, saj bodo sami najbolje vedeli, kaj je zanje najboljše. Predvsem pa bi bilo po Krečičevih besedah iz celotne zgodbe potrebno potegniti nauk, da je v takšnih občutljivih kulturnih vprašanjih iskati konsenz med zaposlenimi, javnim interesom in drugim, kar zagotavlja normalen kulturni razvoj.

Funkcija tretjega stebra v kulturi
Krečič upa, da bo podržavljenje uspešno izpeljano in da bo arhitekturni muzej morda dobil skozi ta okvir nove možnosti za razvoj ter da bo prestopil novo stopnico v svojem razvoju. Upa tudi, da bo lahko muzej v novem okviru v družbi inštitucij, kot sta Narodna galerija in Moderna galerija, opravljal funkcijo tretjega stebra v kulturi na področju arhitekture, oblikovanja, vizualnih komunikacij in fotografije. Ta nova funkcija je sedaj dobila "svojo jasno izrisano podobo", s čimer Ljubljana ni ničesar izgubila.