Izsledki so zanimivi predvsem v tistem delu raziskave, ki se omejuje na mladinsko književnost oziroma literaturo, ki je namenjena predvsem mladim, najstnikom. Izkazalo se je, da kar petinpetdeset odstotkov knjig za mlade kupujejo in prebirajo starejši od 18 let, še več, kar osemindvajset odstotkov tovrstne literature vzamejo v roke bralci med tridesetim in štiriinštiridesetim letom.

Zakaj? Zakaj so Harry Potter, Katniss Everdeen, Tris Prior, Edward Cullen junaki srednje generacije? "Kdo bi vedel. Podatki me presenečajo. Morda zato, ker že zgodaj na začetku zrelih let začnemo pogrešati otroštvo in beremo knjige za mlade iz nostalgičnih razlogov; morda zato, ker veliko ljudi nikoli zares ne odraste; morda zato, ker so knjige, ki so bile zajete v raziskavi, pravzaprav bolj knjige za odrasle kot za otroke. Vsekakor tema za kakšno okroglo mizo," predlaga pisatelj in urednik pri KUD Sodobnost International, Evald Flisar.

Večina prej naštetih junakov se ukvarja z dramatičnimi vprašanji današnjega v krizo vpetega sveta – sprašuje se o lastni identiteti, jo skuša vzpostaviti na novo, jo analizirati, ukvarjajo se s svojo vključenostjo v družbo in svet. Ukvarjajo se skratka s temami, ki ne zanimajo le mladih, ampak tudi odrasle. In to vedno bolj! In to velja tudi za slovenske bralce, ki po statistikah knjižnične izposoje vse bolj in vse več posegajo po mladinski literaturi. O tem ima svoje mnenje tudi glavna urednica prej omenjene založbe Jana Bauer: "Zdi se mi, da se bralci ločujejo na tri kategorije: na bralce 'odrasle' literature, otroke, ki berejo mladinsko literaturo, in odrasle bralce mladinske literature. Najbrž se bralni zemljevid posameznika formira v eni od teh treh kategorij in najbrž je nekaj bralcev, ki prestopajo meje. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšni so bili odstotki, ki jih raziskava navaja, pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Morda bi s tako primerjavo lahko natančneje opredelili, koliko odstotkov bralcev, ki berejo mladinsko literaturo, izhaja iz posameznikovega notranjega vzgiba in koliko jih v tej kategoriji pristane kot posledica globalnega trgovanja in dobrega marketinga. Vendar pa se mladinski literaturi od nekdaj predani bralec na svojem bralnem zemljevidu najbrž ustavlja pri literarnih pokrajinah Kennetha Grahama ali pri svobodomiselnih, ljubeznivih prebivalcih Mumindola, skratka pri knjigah, za katere se včasih zazdi, da so primernejše branje za odraslega kot otroka in ki jih, v nasprotju z nekaterim 'novim čtivom srednje generacije', lahko za vedno obdržiš na knjižnih policah."

Alica v Poteruniji med Belimi vranami
Da pa slovenska literatura, tista, namenjena mladim in še nekoliko mlajšim bralcem, ni zanimiva le za tukajšnje bralno občestvo, dokazuje uvrstitev stripa Alica v Poteruniji, narejenega po knjižni oziroma dramski predlogi Alica v nori deželi Evalda Flisarja ter z inovativno stripovsko risbo Pšene Kovačič, v katalog 200 najboljših mladinskih in otroških knjig z vsega sveta Bele vrane (White Ravens) za leto 2014.

Gre za katalog, ki ga že trideset let vsako leto pripravljajo v Mednarodni mladinski knjižnici v Münchnu, sama uvrstitev v ta katalog pa je izjemna priložnost za uveljavitev avtorjev in ilustratorjev na tujih trgih. Še več; tokrat so katalog pripravili že pred frankfurtskim knjižnim sejmom, kjer bo za obiskovalce dosegljiv v elektronski obliki, na knjižnem sejmu v Bologni pa bodo na voljo tudi natisnjeni izvodi vseh 200 priporočenih knjig. Flisarja uvrstitev v katalog preseneča: "Predvsem zato, ker v sebi ne vidim avtorja za mlade in sem dve knjigi za otroke napisal šele po vztrajnem prigovarjanju svoje soproge. Glede na prejšnje vprašanje moram poudariti, da je tudi Alica v nori deželi bolj knjiga za odrasle kot za otroke; za večino otrok in najstnikov je prezahtevna. Uvrstitev v katalog 200 najboljših mladinskih in otroških knjig z vsega sveta pa je seveda prijetna stvar. Kot bi rekli Angleži: 'Much better than a poke in the eye with a big stick'."

Med prave literarne uspešnice pa sodi tudi Cipercoperček mladinske pisateljice Ide Mlakar z ilustracijami Zarje Menart, ki je leta 2012 prav tako kot prej omenjeni strip izšla v slovenskem in angleškem jeziku pri založbi KUD Sodobnost International. Domači bralni uspeh je nagradila s knjižno izdajo pri kitajski založbi Xiaoduo v Pekingu, po isti knjižni predlogi pa je tik pred premiero tudi film. Odrasli, skratka, že komaj čakamo!

Čeprav je mladinska literatura tista, ki je med bolj iskanimi, tudi na tujih knjižnih policah, je podpora doma bolj skromna. Ali kot pravi Jana Bauer: "Želela bi si večje podpore Javne agencije za knjigo izvirni slovenski mladinski produkciji. Zadnje izvirno mladinsko delo, za katero je naša založba dobila podporo JAK, je ravno strip Alica v Poteruniji, brez te podpore strip nikoli ne bi bil narejen. Prihodki od prodaje kvalitetne, ilustrirane mladinske knjige domače produkcije največkrat ne presežejo stroškov, zato je izid vsakega slovenskega mladinskega dela za nas pravzaprav praznik. Toliko bolj, če doživi mednarodni uspeh. KUD Sodobnost International zadnje čase v tujini kar uspešno trži tudi mladinska dela, letos smo na primer podpisali pogodbe s tremi tujimi založniki za prodajo petih mladinskih knjig iz našega programa. In glede na to, da si zadnje čase lahko 'privoščimo' le dve ali tri izvirne mladinske knjige na leto, si lahko predstavljate, da je navdušenje dovolj veliko, da bomo vztrajali še naprej."