Pomlad, ki s podaljšanimi in toplejšimi dnevi vse bolj vabi na kolo, so v zadnjih štirih letih na Bledu pozdravljali tudi z odprtjem sistema za avtomatizirano izposojo koles Bled Green Ways. S sistemom sta Občina Bled in Turizem Bled, ki sta financirala njegovo delovanje, želela prispevati k večji uporabi koles in zmanjševanju rabe osebnega vozila za krajše poti po občini.

Letos pa so se na občini omenjenemu sistemu odpovedali, in sicer, kot so pojasnili, zaradi dotrajanosti sistema, slabe kakovosti koles, nesorazmernosti med stroški vzdrževanja in številom izposoj, zlorab sistema, pogostega vandalizma in okvar ter neprilagojenosti sistema na potrebe uporabnika, piše v sporočilu za javnost blejske občine.

Sorodna novica Tudi na Bledu si bo mogoče izposoditi kolo

"Glede na uporabo koles smo ocenili, da projekt ni zaživel v takšni meri, kot je bilo načrtovano," je povedal direktor blejske občinske uprave Robert Klinar. Kot je pojasnil, so domačini navajeni svojih koles, gostje pa so si raje izposojali kolesa pri drugih ponudnikih. Mestna kolesa, ki so bila na voljo v tem sistemu, namreč niso bila prilagojena konfiguraciji terena.

"Kolesa so bila iztrošena, slabe kakovosti, način z registracijo za uporabnika ni bil najbolj prijazen," je dodatne razloge za nizko uporabo koles naštel Klinar. "Uporabe je bilo premalo, pritožb pa preveliko," je povzel odločitev o ukinitvi sistema in dodal, da si Bled ne more privoščiti izdelkov slabe kakovosti.

Izposoja še vedno obstaja

Kljub ukinitvi sistema, s katerim je občina imela letno za 24.000 evrov stroškov, je možnosti za izposojo koles v kraju še vedno dovolj, saj se s tem ukvarjajo različne agencije. Te izposojajo zlasti gorska kolesa, ki so za te kraje primernejša, medtem ko je omenjeni sistem avtomatizirane izposoje po Klinarjevem mnenju morda primernejši za urbana okolja.

Z upravljavcem sistema sicer še potekajo pogovori, da bi se nekatera postajališča za izposojo, ki jih je bilo pet, tako ali drugače ohranila. Vendar, kot je povedal Klinar, občina pri tem ne bo več sodelovala, vseeno pa ostaja zavezana razvoju trajnostne mobilnosti. "Trajnostno mobilnost spodbujamo s parkirišči na obrobju, s spodbujanjem hoje in kolesarjenja ter hop on – hop off avtobusi, ki bodo znova aktualni v poletnem času," je navedel Klinar.

Tudi Jesenice razmišljajo o ukinitvi

Tudi na Jesenicah, ki so bile pred več leti ena prvih občin v državi z avtomatizirano izposojo koles, s sistemom niso najbolj zadovoljni. Pred skoraj štirimi leti, ko je aktualni jeseniški župan Blaž Račič prevzel županovanje, so ravno končevali drugi del projekta, s katerim so dobili še nekaj novih koles in tri nova mesta za izposojo.

"Upali smo, da se bo zadeva z novimi postajami malo bolj prijela, a se žal to ni zgodilo. Zato bomo morali razmisliti, ali zadevo razvijati naprej ali pa se ji odreči," je dejal Račič in pojasnil, da je tudi na Jesenicah težava v konfiguraciji terena, za katerega kolesa, ki so na voljo, niso najprimernejša. Poleg tega imajo prebivalci, ki kolesarijo, večinoma svoja kolesa. Da bi zmanjšali potrebe po parkiriščih, pa se Račiču zdi ključno predvsem spodbuditi ljudi k uporabi avtobusa.

So pa zadovoljni v Radovljici

Nekatere občine so medtem s sistemom izposoje koles zadovoljnejše. Tako je denimo tudi v radovljiški občini, kjer je sistem zaživel leta 2020. "Moram reči, da smo zadovoljni, je pa seveda potreben daljši čas, da zadeva v polnosti zaživi. Ne moremo računati na množično izposojo kar z danes na jutri," je povedal radovljiški župan Ciril Globočnik, ki je prepričan, da nad povezovanjem Gorenjske s sistemom izposoje koles ne bodo obupali.

Posebej obsežen sistem izposoje koles imajo že vrsto let v Mestni občini Kranj, kjer ob dobrih številkah izposoje omrežje že dalj časa krepijo in širijo. Se pa na drugi strani za sistem niso odločili denimo v Bohinju. Kot je povedal bohinjski župan Jože Sodja, imajo svojega ponudnika za izposojo koles in takšnega sistema, za katerega bi občina letno namenjala 20.000 evrov, ne potrebujejo.