V sklopu dvoletnega projekta Vključenost Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih so na inštitutu opravili kar nekaj dejavnosti, anket in intervjujev, s pomočjo katerih so oblikovali eno prvih ocen števila romskih dijakov in študentov pri nas.

”Po pridobljenih podatkih in ocenah naj bi samo v šolskem letu 2017/2018 v Sloveniji našteli okoli 160 dijakov in dijakinj ter 13 študentov romske narodnosti. V lanskem šolskem pa je bilo po naših ocenah skupno že 172 dijakov in dijakinj ter 14 študentov romske narodnosti,” izpostavlja Janez Pirc z Inštituta za narodnostna vprašanja.

V Sloveniji do zdaj še ni bilo narejene celostne analize položaja Romov, vključenih v stopnje izobraževanja, višje od osnovnošolske. Običajno se analize vključenosti in uspešnosti romskih otrok in mladine v vzgoji in izobraževanju osredotočajo na raven osnovne šole, deloma tudi vrtca. O Romih v srednjih šolah ali še višje obstajajo samo parcialni in zastareli podatki. Zadnja podobna ocena, ki je ponudila število vpisanih pripadnikov romske skupnosti v srednješolske programe, je bila opravljena v 80. letih prejšnjega stoletja.

"Sprva je bilo treba pregledati zakonodajo in vse strateške dokumente, ki urejajo področje izobraževanje Romov v Sloveniji, vendar smo kmalu ugotovili, da je tovrstnih dokumentov zelo malo," poudarja raziskovalka pri projektu Romana Bešter.

Slab položaj kot oteževalni dejavnik

Projekt je ponudil tudi seznam dejavnikov in ovir, s katerimi se Romi spopadajo v izobraževalnem sistemu po končani osnovni šoli pri nas.

”Kot glavna dejavnika, ki neposredno vplivata na uspešnost vključevanja pripadnikov romske skupnosti v višje ravni izobraževanja in na katera moramo opozoriti, sta še vedno slab socialni in ekonomski status družine in pomanjkanje starševske spodbude otrok,” dodaja Bešterjeva.

"Glede na to, da v Sloveniji po uradnih podatkih živi okoli 12.000 Romov, nas je število dijakov res malce presenetilo, v dobrem smislu seveda. Je pa treba imeti v mislih, da je romskih osnovnošolskih otrok mnogo več. Velik osip nato sledi prav pri prehodu v srednjo šolo in tu lahko govorimo o nadpovprečnem osipu, če tega primerjamo z osnovnošolci oziroma dijaki v celotni državi," dodaja Pirc.

Seveda pa tovrstni podatki prinesejo s seboj še veliko odprtih vprašanj. Pri obdelavi in interpretaciji podatkov bi morali biti še pozornejši tudi na regionalne posebnosti, ki prav tako lahko vplivajo na uspešnost vključevanja pripadnikov romske skupnosti v izobraževalni proces.

Celotnemu pogovoru in o preostalih izsledkih raziskave lahko prisluhnete v oddaji Naše poti 1. programa Radia Slovenija.