Hiša je bila zgrajena od maja, nato pa so čakali odločitev vladne službe za obnovo, kdo in kdaj se lahko vseli vanjo.  Foto: BoBo
Hiša je bila zgrajena od maja, nato pa so čakali odločitev vladne službe za obnovo, kdo in kdaj se lahko vseli vanjo. Foto: BoBo

Na 930 kvadratnih metrov velikem zemljišču ob Podgorski cesti v Slovenj Gradcu, ki ga je prispevala slovenjgraška občina, je novo montažno hišo letos zgradilo podjetje Pergola s sedežem v Radljah ob Dravi skupaj s 40 donatorji iz vse Slovenije.

Stanovanjsko stisko so rešili samo za štiričlanski mlajši del družine Stropnik, medtem ko starejša zakonca Stropnik še nimata rešitve. Donirana hiša je glede na velikost namreč primerna za bivanje štiričlanske družine.

Ker Mestna občina Slovenj Gradec zemljišča ne more nikomur donirati, ga bo prenesla na državo in od države v zameno dobila drugo. Družina Stropnik pa bo državi iz odškodnine, ki jo bo prejela na podlagi opravljene cenitve za prejšnje domovanje, za to zemljišče plačala dobrih 70.000 evrov, kolikor je uradno ocenjeno, ter tako postala lastnica zemljišča.

Prva hiša za poplavljene zgrajena s pomočjo donatorjev

Gradnjo hiše so spremljale birokratske ovire. Kot je poročala novinarka TV Slovenija Lea Vornšek Pejovnik, je bila za selitev pripravljena že maja, a se je zapletalo pri načinu prenosa donacije k družini.

"Kar se tiče same zgradbe oziroma hiše, jo je donator prenesel na humanitarno organizacijo, ki je potem na podlagi njihove interne odločitve izbrala najprimernejšo družino, zato da je prejela to donacijo. Občina in država ne smeta donirati," je pojasnil državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.

Da bi se izognili prihodnjim davčnim obremenitvam za prizadeto družino, so donatorji sklenili, da jo prenesejo na humanitarno organizacijo, to je Lions klub Slovenj Gradec, ta pa na družino, ki je tako po novem lastnica hiše.

Starejša zakonca Stropnik bosta s preostalim zneskom odškodnine iskala rešitev za svoje stanovanjsko vprašanje. Kot je povedal Stanko Stropnik, načrtujeta gradnjo manjše hiše. "Danes sem zadovoljen, celo leto pa nisem bil. To res predolgo traja. Praktično jaz zase še zdaj ne vem," je dejal Stropnik. Z ženo imata ogledano zemljišče, kjer bi si zgradila hišo, a ker gre za kmetijsko zemljišče, to zdaj tam še ni mogoče.

Rušenju namenjenih 343 hiš

Premier Robert Golob je v nagovoru številnim zbranim na slovesnosti ob predaji ključev na novo zgrajene hiše za lani poplavljeno družino dejal, da je bila solidarnost cele Slovenije po ujmi avgusta lani "nepozabna", odziv vseh pa hiter. Dodal je, da je sporočilo, ki ga navdaja z upanjem za naprej, to, da bo vsak od nas lahko računal na solidarnost, če bo potreboval pomoč.

"Verjamem, da vsi ukrepi, ki jih izvajamo pri popoplavni obnovi, gredo natančno v to smer. Ja, mogoče bo potrebnega še nekaj časa, ampak ukrepi so usmerjeni v to, da bomo naslednje poplave pričakali bolje pripravljeni in da se bomo lahko nanje hitreje odzvali. In predvsem, da bosta škoda in ogroženost ljudi toliko manjša," je dejal Golob, kar po njegovih besedah pomeni, da je potrebnega nekaj več potrpljenja, da stroka opravi svoje delo, a potem, ko so stvari pripravljene, verjame, da je Slovenija odpornejša.

Preostale prizadete družine še čakajo

Na seznamu vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih avgusta lani je sicer več kot 340 objektov, pri čemer pa seznam ni dokončen. Kot je še poročala Vornšek Pejovnik, so preostali, ki so jim poplave odnesle domove, po enem letu negotovosti vsi že pošteno naveličani čakanja. Do zdaj je zaključno pogodbo, na podlagi katere si lahko uredijo nova prebivališča, prejelo le 16 družin, drugi še čakajo, Nekateri še niso prejeli cenitve, nekateri niti še sklepov o odstranitvi objekta.

Vabljeni še k poslušanju reportaže Metke Pirc za Radio Prvi v spodnjem posnetku.

Hiša novega začetka – prva od novo zgrajenih hiš za poplavljene
Koliko denarja je že šlo za popolavno obnovo in pomoč