Iz Zdravniške zbornice so v sredo sporočili, da se ne strinjajo z uredbo za podelitev koncesij za sežigalnice, ki jo je vlada sprejela na dopisni seji 10. maja. Kot so opozorili, ta omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov oziroma sežigalnice za dobo najmanj 30 let brez predhodne presoje vpliva sežiganja na okolje, čeprav se bo s podelitvijo koncesije tako rekoč določilo tudi mesto oz. lokacija sežigalnice.

"Menimo tudi, da je bil način sprejemanja uredbe na dopisni seji le tri dni pred iztekom vladnih polnih pooblastil neustrezen, saj gre za strateško odločitev o ravnanju z odpadki v Sloveniji, ki bo dolgoročno vplivala na naše zdravje in predvsem zdravje naših otrok," so poudarili.

Energetika Ljubljana: Za umeščanje takšnih objektov se izvaja celovita presoja vplivov na okolje

Trditev Zdravniške zbornice Slovenije, da bi Energetika Ljubljana lahko dobila koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje, ne drži, pa so sporočili iz Energetike Ljubljana. "Že na področju umeščanja tovrstnih objektov v prostor je treba izvesti postopke celovite presoje vplivov na okolje," so izpostavili.

Prav tako je po pojasnilih podjetja treba izvesti postopke presoje vplivov na okolje za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiti pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, še pred začetkom gradnje.

"Če bi Energetika Ljubljana na javnem razpisu na podlagi uredbe pridobila koncesijo za opravljanje obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, te ne bi mogla opravljati, če ne bi imela za ta namen izvedenih vseh potrebnih postopkov in pridobljenih vseh potrebnih dovoljenj," so ponovili.

Z Zdravniške zbornice pa so opozorili, da ministrstvo za okolje ni upoštevalo njihovih pripomb na uredbo. V zbornici so med drugim predlagali, da se kot pogoj za pridobitev koncesije določi popolno izpolnjevanje zahtev Evropske komisije iz leta 2019 za sežigalnice oziroma da se v uredbo zapišejo vsaj tako stroge mejne vrednosti za izpuščanje strupenih snovi v okolje, kot jih je določila komisija.

Kot so še opozorili na zbornici, bi koncesijo za sežig odpadkov lahko pridobilo podjetje Energetika Ljubljana, kar bi pomenilo, da bi lahko gosto poseljena in neprevetrena Ljubljanska kotlina postala izpostavljena dodatnemu viru mešanice različnih onesnaževal, ki bi se predvsem pozimi v oblaku zadrževala nad mestom. Največji vpliv imajo onesnaževala na nerojene otroke, je za Televizijo Slovenija pojasnila Metoda Dodič Fikfak, predstojnica inštituta za medicino dela in športa. "Drugi velik vpliv je vpliv na respiratorni sistem, torej na dihala, nato na kardiovaskularni sistem." Kot je dodala Dodič Fikfak, obstaja celo vpliv na vedenjske in duševne motnje.

Za postavitev tovrstnega objekta v Ljubljani sta skladno z veljavnim občinskim prostorskim načrtom predvideni dve lokaciji, in sicer ob Zaloški cesti, ki zajema prostor in energetsko infrastrukturo, ki jo upravlja Energetika Ljubljana (proizvodna enota TE-TOL), in ob Letališki cesti pri obvoznici. Predlog najprimernejše lokacije bo izoblikovan po izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je v pripravi.

Zaskrbljenost je po mnenju Energetike Ljubljana odveč

Zaskrbljenost in z njo povezan očitek Zdravniške zbornice Slovenije pristojnemu ministrstvu pa sta po mnenju Energetike Ljubljana odveč. Slovenija se je, kot so zapisali v sporočilu za javnost Energetike Ljubljana, na področju ravnanja z odpadki znašla na točki preloma. "Količine odpadkov se namreč ne zmanjšujejo po pričakovanjih, imamo pa samo eno sežigalnico komunalnih odpadkov v Celju, katere zmogljivosti ne zadostujejo količini mešanih komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče več reciklirati. Pozabljamo na to, da so to naši odpadki in da smo zanje odgovorni sami," so izpostavili.

"Če bi omenjeno koncesijo na javnem razpisu pridobili, bi v Ljubljani zgradili najsodobnejši objekt za energijsko izrabo goriva, pridobljenega iz procesa predelave mešanih komunalnih odpadkov v zbirno-predelovalnem centru RCERO Ljubljana. Ta bi temeljil na uporabi najboljše razpoložljive tehnike in dobrih praks iz tujine. Na ta način bi komunalne odpadke, ki jih zberemo in predelamo v Ljubljani, koristno uporabili za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki jo potrebujemo za energijsko oskrbo Ljubljane," so pojasnili.

Z objektom za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, predelanih v RCERU Ljubljana, bi lahko po navedbah Energetike Ljubljana med drugim trajno rešili vprašanje nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastanejo v procesu predelave v RCERU Ljubljana, v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki in trajno nadomestili približno 60.000 ton premoga, uvoženega iz Indonezije, ki ga zdaj uporabljajo v procesu proizvodnje v Energetiki Ljubljana.

Prav tako bi stabilizirali cene ogrevanja v daljinskem ogrevalnem sistemu in ustvarili pogoje za energijsko (vsaj delno) samozadostno oskrbo mesta ter zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov z energenti in cenovnih šokov, ki se na teh trgih dogajajo.