47-letni sogovornik, župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič, je v prvi vrsti znanstvenik in raziskovalec. Diplomiral je iz mednarodnih odnosov, nato doktoriral iz edukacijskih ved. Kot raziskovalec je deloval v Ljubljani, na Norveškem, v Španiji, nato pa izvajal projekte razvoja visokega šolstva na Balkanu, v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu ... Po daljšem obdobju bivanja v tujini se je vrnil v Novo Gorico in leta 2014 skupaj z gibanjem Goriška.si postal mestni svetnik, štiri leta pozneje pa je na volitvah premagal Mateja Arčona in dobil priložnost, da pokaže alternativo, ki jo je v opoziciji zagovarjal.

V intervjuju je komentiral politično dinamiko Nove Gorice, projekt Evropske prestolnice kulture, vse večjo povezanost obeh Goric, prenovo železnice, cene vode v občini in še marsikaj. Vabljeni k branju.

Nova Gorica je večino časa imela župane iz etabliranih političnih strank. Začelo se je s Črtomirjem Špacapanom (LDS), potem je bil SD-jev Mirko Brulc, tudi prejšnji, Matej Arčon, je sicer imel svojo listo, a izvorno je prišel iz LDS-a. Vi pa ste predstavnik gibanja Goriška.si, ki je zraslo iz civilne družbe in opozicije naposled prišlo na oblast. Zdaj ste imeli priložnost, da se dokažete, da uresničite, kar ste obljubljali, in spremenite, kar ste kritizirali. Je to uspelo? Pri vas osebno sem opazil obljubo po transparentnosti in strokovnosti vodenja.
Kabinet župana in podžupani, torej vodstveni kader, vsi smo k zadevam pristopili zelo resno, kot strokovnjaki. V kabinetu sem imel najprej arhitekta, inženirja, diplomiranega pravnika. Ti ljudje so pustili svoje drugo delo, tudi službe za določen čas, da so prišli delati v kabinet. Prišli pa so delati na mandat. To je strokovnost in transparentnost. Tukaj niso dobili pogodb za nedoločen čas, prišli so na zaupanje župana in z županom bodo tudi odšli, ko ne bo več izvoljen. Občinske uprave nismo obremenili z nekimi službami, ki bi prišle po politični poti. Tako smo ravnali tudi pri vseh ostalih funkcijah. Fluktuacije je bilo veliko, eni so šli, drugi prišli. Ampak tisti, ki smo pridobili v občinsko upravo, imajo visoko stopnjo strokovnosti in delovnih izkušenj na relevantnih delovnih mestih. Lep primer je oddelek za okolje in prostor, ki je bil v občinski upravi najbolj kritičen. Tja smo zaposlili pet ali šest novih ljudi, vse z visoko stopnjo izkušenj in izobrazbe na tem polju. Novi vodja oddelka je prej delal na ministrstvu za okolje in prostor.

Ko že omenjate oddelek za okolje in prostor. V javnosti je razširjeno prepričanje, pa naj bo predsodek ali ne, da je po občinah razširjena korupcija, še posebej pri spremembah namembnosti zemljišč, kjer so zaslužki lahko visoki. Ker ste med svoje cilje uvrstili transparentnost, me zanima, se vi na sistemski ravni spopadate s tem potencialnim problemom oziroma tveganjem korupcije?
Če imate kakšne konkretne podatke pri nas ... Jaz nisem zasledil, da bi to bil na naši občini problem. Nikoli. Niti pod prejšnjimi župani. Vsaj kolikor mi seže spomin. Zadeve sem začel malo bolj spremljati pod Brulcem, potem pa sem za daljše obdobje odšel v tujino. Potem sem spremljal ta zadnji mandat pod Arčonom. Korupcije v zadnjih štirih letih nisem niti zaznal. Veliko drugih problemov je bilo.

Recimo?
Zaostanki, počasno delo. Nefleksibilnost. Uradniški pristopi z nepotrebnimi koraki. Za vsak korak strokovna podlaga, ki je narejena zunaj. Premalo proaktivnega, razvojno usmerjenega delovanja občinskih uslužbencev. To pa je velik problem vaše občine. Tu smo imeli največ dela. Najprej je bilo treba oddelek dopolniti, bil je podhranjen, prepočasnost je bila tudi rezultat kadrovske podhranjenosti. To ni bilo lahko. Malokdo dober, ki se je v življenju že izkazal, pride z višje na manjšo plačo v javni sektor. Zelo velik napor je bilo treba vložiti, da smo dobili ekipo ljudi, usposobljenih, strokovnih, izkušenih, ki so dobri.

Kakšni so rezultati, so spremembe merljive?
Napredek je prišel počasi. Seveda nismo vseh ljudi dobili v prvem letu, ampak šele drugo in tretje leto. Vodjo oddelka smo zamenjali leta 2021. Do takrat smo imeli vršilca dolžnosti. Prejšnjo vodjo smo zamenjali, ker je bil naš pogled na razvoj prostora čisto drugačen kot prej. Rezultat se kaže. Nekaj čez 500 vlog za spremembo namembnosti zemljišč je čakalo od leta 2013. Najstarejša je bila iz leta 2013, nabirale pa so se vse do trenutka, ko smo prišli. Vse te vloge so šle v obdelavo, prej pa so stale v predalih. Spremembe so merljive in otipljive. Blizu konca je tudi več kot 70 gospodarskih pobud, torej pobud sprememb zemljišč za gospodarske cilje. Temu smo dali prednost. Ni več zamud pri izdajanju lokacijskih informacij, pri drugih aktih, ki so potrebni. Malo nam šepajo odgovori na elektronsko pošto, tukaj moram biti samokritičen. Tudi to bo treba urediti. Ampak, če imaš omejeno število ljudi, je treba najti ravnotežje, da se minimizira zastoje. Tudi to bomo uredili. Zdaj smo dobili dva nova sodelavca na ta oddelek. Tudi z drugih občin pridejo, kar je dober znak, da obstaja neka dobra motivacija za delo na naši občini. Res pa je, da so nekateri tudi odšli. Težko je usklajevati ... Ko sem prišel, je moj pristop bil, da ljudi zmotiviramo za višjo produktivnost, ne pa da jih vanjo silimo. Nekatere nam je uspelo, drugi so se zaradi preobilice dela odločili, da gredo drugam. Ampak takšna fluktuacija je pri velikem kolektivu nekaj normalnega. Mi imamo nekaj več kot sto zaposlenih, 109 skupaj z medobčinsko upravo.

Sorodna novica Napeta bitka za županski stolček v Novi Gorici, na koncu slavil Miklavič

Niste še odgovorili na vprašanje, kako se je po vaši oceni izkazalo gibanje Goriška.si.
Mi smo preživeli dve vladni stranki, ki sta vladali državi in že propadli. Ni ju več na zemljevidu. Gibanje je nastalo leta 2014. Takrat smo podprli kandidata za župana, ki je prišel v drugi krog in ni zmagal. Leto 2018 sem kandidiral jaz, zdaj zbirajo podpise za ponovno kandidaturo. Smo društvo in ne politična stranka. Nimamo financiranja, sami zbiramo denar, donacije. Kot župan sem ločen od gibanja Goriška.si, izvoljen sem od občanov in torej distanciran. Župan ni kot mandatar, ki ga izvoli koalicija v parlamentu.

Sorodna novica Matej Arčon: Gorico in Novo Gorico želimo čim bolj povezati

Zanimiva je primerjava med državno in lokalno politiko: če na državni ravni nimaš koalicije za predsednikom vlade, v praksi ne moreš vladati, na lokalni pa je dinamika drugačna. Prejšnji župan se je pohvalil, da je vladal brez koalicije. Kakšna je praksa v vašem mandatu?
Naredili smo korak naprej. Goriška.si je uspela v neko koalicijsko zavezništvo povezati tako SDS z desnice kot SD z levice. V eno grupacijo, ki podpira župana, smo uspeli združiti skupine, ki so navidez nekompatibilne, da ne rečem skregane. Dokazali smo tisto, kar smo ves čas govorili: ohraniti želimo visoko politično kulturo. Demokracija pomeni soočenje različnih pogledov in ponujanje različnih programov. In če se da najti sodelovanje prek ideoloških omejitev, je treba to zasledovati ravno v lokalnem okolju. Ideologija nima veliko z upravljanjem občine. To so zelo hišniške zadeve – v pretežni meri. Jaz ne verjamem, da ni koalicije. Večino stvari, ki jih spelješ, od proračuna, zemljišč, svetov zavodov, ustanovitve novih zavodov, moraš peljati skozi mestni svet. In če nimaš neke podpore, ki te na osnovi dogovora o tem, kaj so prioritete, podpira, potem se moraš vsakič pogajati in trgovati. Takšno trgovanje lahko privede do razpršitve financ in prioritet. Temu moraš dati to, drugemu moraš dati ono. Ne, mi smo se že na začetku dogovorili, kaj je naša glavna vizija in kaj so naši večji projekti. Vsega sicer nismo uresničili. Ko pa smo se usedli, smo vedeli, kaj bomo podprli in kaj ne. Trgovanja pri nas ni bilo. Bojim se, da tisti, ki govorijo – ne trdim tega za nekdanjega župana – da ne potrebujejo koalicije, morajo drugače pridobivati simpatije. Ker na koncu pač mora več kot polovica dvigniti svojo roko. Lahko pride do cefranja potenciala občine. Narediti je treba ono cesto, ki morda ni najbolj potrebna, pa nekje kanalizacijo, ki bi bila bolj potrebna drugje ...

Sorodna novica V novogoriški občini bodo zamenjali javne luči z LED-svetilkami

Lahko predstavite kakšen primer?
Nočem biti negativen. Ni moj stil, da kažem s prstom na nekoga, ker bi moral na določenega župana na določeno obdobje. Sicer pa, prejšnji župan se je legitimno odločil, da ne bo imel koalicije in da se bo pogajal individualno. V njegovem času je bil mestni svet še bolj razpršen, kot je danes. Nekatere liste so imele po enega ali dva svetnika. Če je mestni svet zelo razpršen, je težko delati, ker vsak prodaja svoj glas. Jaz se precej bolje počutim s koalicijo, kjer so zastavljene prioritete in projekti. Evropska prestolnica kulture, promet, razvoj zelenega gospodarstva ... Okrog tega ni dilem. Tudi, ko je prišlo kakšno zemljišče, za kar je treba narediti velik premik v proračunu, smo pregledali, ali to spada med dogovorjene prednosti.

Je vaša koalicija glasovalni stroj kot v državnem zboru, ali vas vključno s svetniki Goriške.si dajo kdaj pa kdaj na žar?
Imamo redne sestanke, pa interne – recimo temu – interpelacije. So kar pogoste. Tisti iz gibanja, ki smo šli na občino – vsi na mandat župana in ne na nedoločen čas – smo odgovorni, da z gibanjem in koalicijo predelujemo sprotne zadeve. Je kar zahtevno. Ni časa redno vzdrževati informacijskega toka med gibanjem in vodstvom. Potem pride do določenih vprašanj, včasih tudi trenj, zakaj nekaterih obljub še nismo izpolnili. Ker ne poznajo zgodbe, mogoče od individualca ni bilo mogoče odkupiti zemljišč in podobno. Ta tok informacij je izziv. Čez dan delaš, zvečer prideš domov in utrujen padeš dol. Ni časa še vsega razlagati, vložiti je treba nekaj truda. Ampak gibanje je sestavljeno razumnih ljudi, ki imajo svoje kariere in razumejo, da ni vedno časa za to. Pod črto: koalicija ni glasovalni stroj, je kar močan deliberativni mehanizem v ozadju, veliko je dogovarjanja, da se pride do prioritet.

Mi smo gibanje, ki temelji na projektih, torej zadevah, ki jih vidimo kot skupne. So pa člani različni. Nekateri so bolj konservativni, drugi bolj liberalni. Stalno je treba iskati ravnotežje. Bistveno je, da pokrivamo različne družbene skupine, in to pred našim ideološkim, svetovnonazorskim opredeljevanjem. Nekaterim je bilo malo manj naravno, da smo šli v koalicijo z SDS-om, drugim je bilo malo manj naravno, da smo šli z SD-jem. Ampak vsi smo razumeli, da tej naši Gorici ne manjka ideološka čistost pri vodenju občine, ampak manjkata pogum in vizija. To smo mi prinesli.

Ta dinamika je v nasprotju s polarizacijo, ki je vse bolj očitna tako doma kot po svetu ...
... zgodilo se je tudi to, da sta predlogu Goriške.si skupaj nasprotovali SD in SDS. Na takšnih bregovih smo bili. Meni je to bilo halucinantno. Dve medsebojno sprti struji, ideološko popolnoma različni, sta nam žugali: nočemo zadolževanja. Pa smo prišli do dogovora.

Sorodna novica Prvi plavalci preizkusili nov zimski bazen v Novi Gorici

Z vidika neobičajne politične kulture je bil poveden tudi dogodek, ko sta z nekdanjim županom Arčonom skupaj skočila v novi pokriti bazen in zaplavala. Dva politična tekmeca pred kamero storita gesto sodelovanja in sožitja.
Kot župan nimaš veliko drugih možnosti kot sprejeti projekte, ki jih je zastavil tvoj predhodnik, ker so že zapeljani do neke točke. Mandati so zelo kratki. Noben župan po svetu, s katerim sem doslej sodeloval, nima štiriletnega mandata. Potrebnih bi bilo vsaj pet let, kot jih ima denimo Rodolfo Ziberna v Gorici. Pobrateno mesto Celovec ima šest let. V Franciji sedem let. Skratka, ti prevzameš neke projekte od prej in si jih tako moralno kot materialno dolžan izpeljati. Sicer bi neka sredstva šla v nič, občane bi razočaral. Bazen je tipičen primer. Zanj se je odločil prejšnji župan. Mi smo ta projekt izpeljali. Tudi njemu gre zasluga, da smo projekt izvedli, in sem ga povabil na prvo plavanje po bazenu. V bistvu sva bila prva plavalca v njem. Vsaj tako so nas prepričali, morda je kdo drug prej naskrivaj plaval [smeh]. To je tudi signal ljudem, neka kontinuiteta mora biti. Tudi mi smo v tem mandatu zastavili številne projekte, in če hipotetično ne bom izvoljen – v demokraciji moramo tudi to možnost zelo resno obravnavati – bodo izvedeni enkrat v prihodnosti. Neodgovorno od župana je prekiniti tok projekta, s katerim so se strinjali občani in mestni svet v mandatu. Če vsaka nova garnitura ukine vse od prej, se lokalni skupnosti slabo piše.

Sorodna novica Večina županov mestnih občin v boj za še en mandat, seznam njihovih izzivalcev za zdaj kratek

Tudi na državni velja podobno, je pa dinamika nekoliko drugačna ...
... poudariti moram, da ne vem, kako bo v resnici naprej. S kandidatom Gibanja Svoboda, ki izhaja iz istega kroga nekdanjega župana, sva si segla v roko in si obljubila kakovostno kampanjo. Kakovostno pomeni tudi korektno. Tako se dvigne politična kultura in se spodbuja ljudi k sodelovanju pri politiki. Tako ni odpora do politike, in če ni odpora do politike, je skupnost bistveno bolj povezana. Bolj od zmage ti mora biti pomembna dolgoročna dobrobit skupnosti, da jemlje občinsko oblast kot svojo, ne kot druščino med seboj sprtih ambicioznih petelinov [smeh].

Sorodna novica Matej Arčon postal novi podpredsednik Gibanja Svoboda

Ko smo že pri humorju: po politični in medijski sceni kroži šala, da je Gorica prevzela državo. Nekdanji župan je minister, Golob je premier, predsednik je iz Šempetra pri Gorici, in veliko kadra odhaja v Ljubljano na vodilne položaje. A kot kaže, vi niste del tega kroga, ne nazadnje vam je Svoboda postavila protikandidata. Ali pač? Kakšna je dinamika?
Upam in računam na to, da bo prevladala pripadnost lokalni skupnosti in da bomo premostili neke zamere. Sicer nisem športnik, je pa moj podžupan športnik, nogometaš, nekdanji župan je rokometaš. Verjamem, da če si športnik, je težko prenesti poraz. Če si izgubil, komaj čakaš naslednjo sezono, da boš spet dobil ta pokal. Jaz upam, da bomo to uspeli premostiti v korist lokalnega okolja. Namreč, pri nas prevladuje neko prepričanje, da so državo vedno vodile opcije, ki so preferirale vzhod in da se je tam tudi več naredilo, od cest do železnic, pločnikov, stez, krožišč ... Ta percepcija obstaja med ljudmi. Naše kraje pa se smatra kot razvite. Ko je bil tukaj eden od ministrov, smo ga peljali na eno lokacijo, kjer bi morala država nekaj sanirati. Rekel je, naj najprej naredimo kanalizacijo, pa smo ga vprašali, koliko bo prispevala država, ker je draga in v nekem okolju, ki je izredno zahtevno. Rekel je, da okoli 40 odstotkov. Sem ga malo čudno pogledal in vprašal, zakaj pa ne več? Pa mi je odvrnil: saj niste Žužemberk. To okolje se smatra kot razvito in nepotrebno podpore. To je napaka. Če neka država zapostavi območja, ki se jih smatra za razvita, potem izgubi motorje razvoja. To ni pametno. Jaz sem zelo, zelo nezadovoljen z delitvijo na dve kohezijski regiji. Zahodna kohezijska regija vsebuje Ljubljano in zato v celoti pade v razred razvitih evropskih regij, s tem pa se bistveno zniža sofinanciranje razvojnih projektov. Če bi vzeli ven Ljubljano, še 20 let ne bi prišli med razvite. Medtem pa vzhodna Slovenija vsebuje Celje in Novo mesto, ki sta za Ljubljano najbolj razviti mesti. Novo mesto je po vseh kazalnikih slovenska špica, če seveda odštejemo glavno mesto, ki ima zaradi statusa prestolnice privilegije.

Sorodna novica Državni denar za pet primorskih naložb, med njimi ni Kanina

V bistvu namigujete, da je čas za pokrajine.
Razdelitev na pokrajine bi morda to rešila. Za nas zagotovo, ker naša pokrajina je naravna pokrajina v vseh predlogih, pa če je šest ali 16 pokrajin. Goriška ali Severnoprimorska je naravno povezana med sabo. To so porečja Vipave, Soče in Idrijce. Tako tudi sodelujemo. Župani razumemo naše težave. Ajdovščina in Nova Gorica razumeta težave Idrije. Imamo enak razrez proračuna, ampak za njih zima pomeni veliko večje breme. Pri nas snega domala ni, morda nekaj malega na planotah, in tam pač moramo plužiti, medtem morajo oni splužiti celo občino. Potem pa ironično naslednji dan pride odjuga in pobere ves sneg, s tem da si že pokuril 30.000 evrov za eno samo pluženje. Za Cerkno ali Idrijo je to velik zalogaj. Razumemo jih, da potrebujejo boljšo cestno povezavo, da lahko razvijajo in turizem in gospodarstvo. Oni pa nas razumejo, da potrebujemo univerzitetni kampus, center zelenih tehnologij. Razumemo, da prenova kaninske žičnice pomeni turistično-gospodarski vzpon za celo regijo, zato podpiramo Kanin. Mi torej že delujemo v neformalni koordinaciji kot regija.

Sorodna novica Državni svet predlaga ustanovitev 15 pokrajin. Pahor: To je zgodovinski trenutek.

Kako ocenjujete zadnji predlog, ki je prišel iz državnega sveta?
Mi kot regija nikoli nismo bili v nobenem konfliktu, češ, kdo je noter in kdo ne sme biti. Na Štajerskem so nenehno problemi, ali naj bo Maribor samostojna regija, naj bo Ptuj znotraj Maribora, naj bo Koroška samostojna regija. Tega tukaj ni. Mi imamo večje probleme s tem, da ko regij ni, se moramo v Ljubljani lomiti po ministrstvih, da se spreminja prostorske akte, da dobimo kakšno cesto, kakšno železnico. To so vse stvari, zlasti razvojne, ki bi morale pasti na regijo. Infrastruktura, prostorski akti, delitev evropskih sredstev. Minister je z vzhodne kohezijske regije, tam je izvoljen, njegov politični krog je tam. Mi pa smo z zahodne, in se moramo lomiti za to, da tudi mi potrebujemo evropska sredstva za razvoj, tako kot jih potrebuje Murska Sobota, Ptuj ali Novo mesto. Težko je. Če pa bi to prenesli na pokrajine, bi bilo lažje, in mi to vemo, ker že danes delujemo dobro. Razumemo probleme, naprej potiskamo skupne projekte.

Sorodna novica Kolesarska povezava padla v vodo zaradi metulja

Če komu ostane denar ali ve, da ne bo uspel projekta izpeljati takoj, damo v skupno vrečo. V mojem mandatu se za ta denar še nikoli nismo skregali. Nam je en projekt gradnje kolesarske steze odpadel zato, ker je zavod za varstvo naravne dediščine ugotovil, da je na načrtovani trasi en zaščiten metulj. Takoj smo ugotovili, da tega ne moremo niti teoretično speljati, v roku spremeniti trase, in je ta denar dobila Ajdovščina. Lahko bi sicer vztrajali, da bomo naredili to traso na nerealnih temeljih, denar pa bi šel v Bruselj.

Sorodna novica Razvojno najprodornejša občina je postala Nova Gorica

Ko že govorimo o razvoju: vaša občina je dobila nagrado Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino.
In to sredi korone. Oni so nanizali in šteli neke argumente. Med njimi je vizija razvoja čezmejne evropske regije, čezmejne prestolnice. Ta je rezultirala v nekem priznanju, ki nam ga je podelila Evropska komisija. To, da smo mi med konkurenčnimi mesti v Sloveniji dobili naslov Evropske prestolnice kulture, je za nas tudi neko priznanje. Naša programska knjiga je bila precej šibkejša od ljubljanske iz čisto razumljivih, objektivnih razlogov. Tam je več denarja, večja produkcija, tam je skoncentrirano vse, kar je nacionalnega. Verjamem, da so znali tudi to upoštevati. Ampak vseeno, to so dali majhnemu, provincialnemu mestu, ki je skupaj z Gorico pokazalo, da ni tako majhno. Ker je Nova Gorica rekla, da urbano območje, kjer je kritična masa kulturnega dogajanja in umetniškega ustvarjanja, obsega obe Gorici in Šempeter. Znali smo preskočiti to fiksacijo z nacionalno mejo.

Evropsko prestolnico kulture dobivajo mesta po državah. Vsako leto ena država dobi status, podeli pa ga mednarodna žirija na podlagi kompetitivnega ocenjevanja. Mesta tekmujejo med sabo. Zlati kamen je tudi odraz tega, ker smo znali predstaviti Evropsko prestolnico kulture ne samo kot neko leto, kjer se nekaj dogaja in se pričakuje tudi neke donose od tega, ampak tudi kot priznanje naše vizije razvoja. Saj vidimo, Gorica je na koncu ene države, Nova Gorica je na koncu druge države. Mi bomo ostali periferija. Po razpadu Jugoslavije in vstopu v Evropsko unijo in zamenjavi sistema smo postali nepomembni. In oni in mi. Skupaj pa postajamo politično zanimivi za Evropsko unijo, ki se je nekako izčrpala pri uresničevanju teh velikih idej integracije. Ki pa so vse na makro ravni. Začelo se je z jeklom in premogom, z atomsko energijo, potem z gospodarsko skupnostjo, carinsko unijo in potem Evropsko unijo preko Maastrichta. Vse to je temeljilo na velikih zgodbah.

Sorodna novica Kolesarska krožna pot med Goricama nared že poleti?

Pri nas smo zato, ker je obstajala ta velika Evropska unija, spontano prišli v neko fazo integracije, kjer iščemo neke skupne sinergije, združujemo vire za razvoj. Pa ne zato, da bi imeli skupen grb, skupno zastavo in bi bili veseli, ker smo vsi isti in enaki. Ampak zato, ker delamo zadeve, kot so kolesarske steze, zdravstveni projekti, most pasarela, postajališča za avtodome ... stvari, ki izboljšujejo dnevno življenje naših občanov. Imamo skupen sistem izposoje koles, zdaj vzpostavljamo čezmejni odvodnik za poplavno varnost, ki bo omogočala nove gradnje. Mi smo zgradili predor pod mejo. Šli smo skozi pet birokracij. Zdaj bomo imeli kar velik košček Nove Gorice in pretežen del Gorice poplavno varne zaradi tega odvodnika, ki bo pripeljal meteorne vode ob nalivih neposredno do Soče. To nismo simbolične stvari. Sožitje dejansko prinaša zvišano kakovost življenja vsem. Ambicije za naprej so jasne: nadaljujemo skupno prostorsko načrtovanje.

Sorodna novica Prihaja tehnološko-kulturna urbana četrt EPK distrikt, kjer bo vse, česar zdaj v obeh Goricah ni

Konkretno, za EPK smo konceptualizirali EPK distrikt na območju železniške postaje, Trga Evrope. Tukaj je bil včasih konec obeh mest. Nekako sta se gledali s hrbtoma. To območje se bo odslej razvijalo kot skupna četrt tisočletnega mesta, ki bo vedno ohranilo svojo identiteto, že vizualno je drugačno, in 75-letnega modernističnega mesta. Skupna četrt bo izražala skupne vizije. Zato bomo tja plasirali določene dejavnosti, kot je denimo rektorat univerze, študentske domove. Tam je tudi železniška postaja. Vsako mesto v zahodni Evropi, ki da kaj nase, je na tirih, ima dobre železniške povezave. Mi imamo degradirano železniško postajo iz leta 1906, stavbo, tire in perone. Prav žalostno jo je videti. Čez tire moramo hoditi, da pridemo na naslednji peron. To je res predzgodovinska železniška postaja. In prav na to se nanaša eden največjih dosežkov mojega mandata, ki se bo videl šele v naslednjem mandatu.

Kaj je to?
Prepričali smo direkcijo za infrastrukturo, da projektira umik tirov, kjer zdaj stojijo tovorne kompozicije in predstavljajo fizično blokado, nekakšen konec mesta. Ko prideš po Rejčevi do konca, imaš trgovski center in rjave tovorne vagone. Sledi posodobitev bohinjske proge. Dobili bomo moderno železniško postajo s širokimi, pokritimi peroni, dostopnimi s podhodom. Podhod bo hkrati povezal center Nove Gorice s Trgom Evrope in kvartirjem, ki mu rečemo EPK Distrikt. Podhod bo torej fizično približal to mejno območje z Bevkovim trgom in Trgom Edvarda Kardelja.

Kaj obsega obnova bohinjske proge?
Bohinjska proga je prišla med državne prioritete, prej tam ni bila. Pobudo za obnovo koordinira občina Tolmin. To ni samo proga, ki ima že zdaj velik turistični učinek in še večji potencial, ampak bo postavila celo regijo na prav drugačno razvojno izhodišče. Proga povezuje zgornje Posočje, Ajdovščino, Gorico in naprej Sežano. Preko Gorice se lahko pride v Benetke, Trst, Videm in po celi Evropi. Italijansko železniško omrežje je eno najboljših daleč naokrog. In če si ti priklopljen na to omrežje, si priklopljen v svet, tudi na mednarodna letališča, ki so vsa tri bližje kot Brnik.

Kaj se bo dejansko izboljšalo na tej progi?
Utrdili jo bodo. Višje bodo hitrost, frekvenca, nosilnost. Zgradili bodo tudi nove perone. S tem se bo omogočilo, da se na degradiranih in drugih območji razvijajo poslovne in stanovanjske cone. Ob tej progi je degradirana cona nekdanje koncentracije industrije v Vrtojbi, Volčjo Drago s Poligalantom in nekdanjim Keramixom, ki tudi ponuja uporabno območje za razvoj. Pri Prvačini bo oživela nekdanja ranžirna postaja. Tam imamo spet priložnost za poselitev ali poslovno cono. Naprej so Batuje, pa Ajdovščina, kjer se lahko pripelješ v središče mesta, kjer so spet zaposlitve. Mi moramo gledati na regijo, sploh to ožje območje, kot gospodarsko-poselitveni bazen. Kot tak mora biti povezan ne samo z avtocesto, temveč predvsem z železnico. Čez 15 let bo aktualno to, da se boš s kolesom pripeljal do prvega perona, tam pustil kolo, že delal na vlaku in čez 15 minut dospel na delovno mesto. Ne bo ti več pomembno, ali živiš v Novi Gorici ali Ajdovščini. Območje mora biti povezano z ogrodjem mobilnosti.

Zlasti bo višja povezljivost. Govorimo o nekih dodatkih, kot je lok v Šempetru. Če greste po šempetrski obvoznici desno, vidite neke lokostrelske tarče. Tam bo še en lok. Danes lahko z vlakom prideš iz Nove Gorice naprej v Ajdovščino preko Dornberka, ali v Sežano preko Branika, lahko greš pa tudi desno in prideš v Vrtojbo in naprej v Gorico. Nazaj iz Gorice pa lahko greš samo v Novo Gorico, ne moreš v Ajdovščino. Ta del se bo dozidal in je že v načrtu. Nov peron bo pri šempetrski bolnišnici. Tam je velika frekvenca ljudi zaradi obiskov, zaposlitev ... Na tak način DRI že kaže, da je sprejel to našo vizijo. So nas tudi vprašali, zakaj nismo dali prej takšne pobude? Zato, ker to nobenega tukaj ni zanimalo. Prioritete so bile drugačne. Zadovoljni so bili z avtocestami ali izboljšavami avtocestnega omrežja.

Mi, ko pridemo iz predora ven, smo že v Šempetru. Naša vizija se ne sme končati tam. Ne more biti. Šempeter je bil koncipiran kot industrijsko območje Nove Gorice in je bil do nedavnega del občine Nova Gorica po letu 1994. Odcepili so se z referendumom. Po mojem je to zelo nefunkcionalna delitev. Čeprav z županom Šempetra zelo dobro sodelujem. Smiselno bi bilo, da je Šempeter del območja Nove Gorice. Ker Nova Gorica se ne more nikamor širiti.

Sorodna novica "Za kvalitetna delovna mesta potrebujemo stimulativno okolje"

Meni očitajo, da v Ajdovščini rastejo hale, v Novi Gorici pa ne. Kje naj? Panovec je že zaščiteno območje Natura 2000. Celotno polje naprej od bencinskih črpalk proti Ajševici je zaščiteno. Samo levo od ceste je ozek pas med pobočjem Trnovske planote, ki ni zaščiten, so pa to kmetijska zemljišča, in danes kmetijskih zemljišč skoraj ne moreš pretvoriti v zazidljiva, kaj šele v industrijska območja. Vprašanje je, če bi ljudem to sploh ustrezalo. Najbrž ne bi naleteli na dober odziv, če bi pod Lijakom, ki je po svoje neka naravna dediščina, postavili industrijo. V Ajdovščini so imeli srečo, da se je takrat, ko se je postavljalo avtocesto, tudi spremenilo namembnost tistih kmetijskih zemljišč, ki so severno od avtoceste proti naselju Ajdovščina. Tam se zdaj gradi hale.

Sorodna novica Gradnja poslovno ekonomske cone Nova Gorica Kromberk končno stekla

Kaj pa Meblo, Kromberk?
Na to se osredotočamo, ker to so že degradirane cone. Območje je treba urediti in omogočiti nadaljnji razvoj. Vzhodno od območja, kjer sta zdaj Merkur in Mercator, bo nova cona. Tam smo zelenje spremenili v površine za gospodarski razvoj. Zahodna cona pa se je žal razvija kaotično. Tam ni urejene kanalizacije, vodovoda, cestne povezave vmes niso urejene. To je siva cona, ki ni ne od mesta ne zasebna lastnina. Je v stečajni masi. Mi trdimo, da je Meblo kompleks naredila takratna Socialistična republika Slovenija in da tega ne moremo odtrgati od mesta, se pravi cestic in infrastrukture. To je del javnih cest in javne infrastrukture. Stečajni upravitelj trdi, da je to zasebno in da bo to občini prodal.

O taistem problemu sem pred štirimi leti govoril z nekdanjim županom.
Ni isti problem, ker je takrat lastnik območja še vedno bil Meblo holding. Zdaj imamo stečajnega upravitelja in je bistveno lažje. Prejšnji lastnik je pač sedel na tem območju in celo tamkajšnjim podjetjem zaračunaval neke pristojbine za vzdrževanje cest. Nek šerif je kraljeval, imel je mesto v mestu in na neki sivi pravni podlagi tržil imovino. Zdaj smo na sodišču in pričakujemo, da bo hitro odreagiralo, da vemo, ali se gre v to ali v ono smer. Če bo sodišče odločilo, da gre za zasebno lastnino, za občino ni druge, kot da gre v nakup. Sicer se ustavi javni interes razvoja gospodarstva v tej coni.

Sorodna novica Srečanje slovenskega in italijanskega predsednika v pozdrav EPK-ju 2025

Sorodna novica Vlada je za projekt Nova Gorica – EPK GO!2025 zagotovila deset milijonov

Evropska prestolnica kulture je eden ključnih projektov vašega mandata in si zasluži posebno pozornost. Prosim, če najprej razložimo, kaj to sploh je. Kdo projekt plačuje in koliko, kdo odloča o porabi denarja in kaj bo javnost za to dobila?
To je projekt Evropske unije. Ta status letno dobita dve evropski mesti. Takrat to postane tudi državni projekt. Mesta znotraj države tekmujejo in eno prejme ta naziv, država financira oziroma izkoristi ta status, da neko območje razvije. Gre za neko kulturno dogajanje, ki ni samo odraz lokalne produkcije, ampak razvoja območja. Skupni imenovalec je kultura območja. Mi smo v projekt vzeli tudi Gorico kot enotno urbano območje, in okoliško regijo. Tako dobimo pravo evropsko čezmejno regijo in ta se bo predstavljala. Prijavna knjiga vsebuje niz projektov, ki se bodo v tem letu izvedli, torej program in naložbe. Naložbeni del pretežno vodita obe občini, financirata pa državi ter dežela Furlanija - Julijska krajina. To so projekti, ki bodo pustili trajen pečat. Nekatera mesta so zgradila velike kulturne domove, denimo Gradec. Linz je dobil center Ars Electronica. To so velika mesta z večjimi proračuni. Mi smo se odločili za razvoj nove četrti EPK distrikt in znotraj njega izvedli projekte, ki so zapisani v prijavni knjigi. V njem bo EPICenter, torej center interpretacije zgodovine 20. stoletja, ki je najbolj determinirala to območje. Ne gre za klasični muzealski projekt. Prikazujemo zgodovino 20. stoletja v naših krajih predvsem skozi oči ljudi, ki so jo živeli, torej pričevalcev. Z obeh strani! Isti dogodek je prikazan skozi oči ene družine, enega vojaka, in na drugi strani drugih oseb. To je pomembno za nas in naše območje, da se znamo poistovetiti, da znamo čustveno obravnavati nekoga drugega. Zlasti pa je pomembno za Evropo. Ker naša zgodovina v malem je zgodovina 20. stoletja Evrope. Čez nas je šla 1. svetovna vojna, potem velike ideologije, ki so determinirale sredo 20. stoletja, v našem primeru fašizem. Tukaj se je intenzivno bila 2. svetovna vojna. Potem imamo še povojne ideologije, ki obsegajo in krivice in ideološke konfrontacije obeh blokov. Imeli smo nekoliko bolj mehko mejo, pa še vedno železno zaveso. Še vedno je bila naša država socialistična, italijanska pa kapitalistična. To je žirija znala ceniti. Ker pripovedujemo Evropo, ki še vedno ni dovolj pripovedovana, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti. To vidimo pri zadnjih dogodkih, zlasti na politični sceni, pa tudi vojnah, ki so na obrobju Evrope. To bo torej EPK distrikt, ki bo skupno urbano območje obeh Goric. Odločili smo se tudi obnoviti obstoječo kulturno dediščino. Nimamo želje po nekih ogromnih, monumentalnih objektih, ker vidimo, da imamo veliko razpadajočih objektov, ki so izjemni.

Sorodna novica Vilo Rafut bodo končno prenovili

Primer je vila Rafut. Pa grad Rihemberk. Vila Bartolomeo v Solkanu. Pa tudi nekateri novejši objekti, ki niso kulturna dediščina, recimo kulturni domovi. Menimo, da imamo v širšem urbanem območju dovolj kakovostne infrastrukture za izvedbo programa. Dodali bomo zunanji avditorij nacionalnemu teatru SNG. Sledi, kot sem že omenil, sodobno železniško omrežje. Mi bomo že za leto EPK potrebovali neko višjo kapaciteto prometne infrastrukture, saj pričakujemo veliko obiskovalcev. Z letališč bodo ljudje prihajali v mesto najraje z železnico, zato mora biti ta urejena. Povezave morajo teči med Gorico in Novo Gorico ... Po časovnici bo projekt obnove železnice zaključen do avgusta 2024. Ne sicer celotne bohinjske proge, ampak železniške postaje in povezanih projektov.

Pa bo to urejeno do leta 2025? Železniški projekti so navado dolgotrajni.
To se že dogajala. Projekt smo si zastavili, še prej kot smo dobili EPK. To je bila dodatna spodbuda DRI-ju. Do cilja ni nobenih javnih naročil več.

Zmagovalec velikega arhitekturnega razpisa za EPICenter in preureditev Trga Evrope ne bo izpeljan. Kaj se je zgodilo?
To je Trg Evrope s tistim čezmejnim objektom. Taisti izvajalec je pač moral napraviti neke popravke. Nekatere stvari takrat še niso bile prav jasne. Pa tudi mednarodni natečaji so tako ... Jaz sem zelo verjel v to, da če napraviš mednarodni razpis, dobiš res presežke. Na koncu smo ugotovili, da veliko teh ljudi samo na Googlu pogleda področje in potem predlaga rešitve. Ne bom trdil, da je tako bilo pri zmagovalnem. A ko je zmagovalni projekt dobila na mizo italijanska institucija za varstvo kulturne dediščine, je osporavala dvignjenim krilom. Institucija je dejala, da mora biti pogled iz Fabianijevih ulic, ki se v obliki trizoba stekajo na Trg Evrope, na železniško postajo čist. Krila bi bila moteča. Zmagovalni biro je to popravil in naredil podlago za javno naročilo. Zdaj se izbira izvajalca.

Omenili ste, da se bo v EPK distrikt preselil sedež univerze. Problematika univerze v Novi Gorici ima dolgo brado, to je bila tudi ena ključnih kritik prejšnjega mandata. Kaj se bo zgodilo s kampusom, bo ta zgrajen tukaj ali bo prišlo do selitve v Vipavo ali kam drugam?
Ljudje, ki se vpisujejo na univerzo, so v svoji najbolj razigrani mladosti in potrebujejo tudi neko življenjsko okolje. Tega življenjskega okolja pri tej starosti ne more nuditi Vipava. Morda je za koga, ki si želi umirjenega življenja. Pri 19 letih pa rabiš športno infrastrukturo, če si športno dejaven; kulturno infrastrukturo, ker bi rad hodil v gledališče, pa neko nočno življenje ...

V mislih že slišim vipavskega župana, kako zajema sapo ...
... saj želim vse dobro Vipavi. Ampak dejstvo je, da danes mladi kliknejo na Googlu in pogledajo, kam gredo študirat. Mislim, da je kritična masa urbanega dogajanja v naših krajih samo Nova Gorica in Gorica. To je tudi ena pomembnih prednosti te vizije združevanja urbanega območja. To bodo težko dosegli Tolmin, Idrija, Ajdovščina ... To lahko doseže v imenu in v korist celotne regije, ali bodoče pokrajine, samo Nova Gorica skupaj z Gorico. Imamo tudi povezljivost na letališča. To je izjemnega pomena za mlade, ki so radi mobilni. Področje je še vedno bolj mrtvo, kot je Amsterdam, ampak vsaj ima neko gledališko produkcijo, kinodvorane. Recimo, mi pri nas nismo delali kino dvorane. Prepričali smo kinematografska podjetja v Gorici, da predvajajo filme s podnapisi v originalnem jeziku. Nesmiselno bi bilo tukaj delati kinodvorano, če imamo tam že takšne z vsemi sodobnimi pritiklinami. Batman in vse te velike uspešnice so v izvornem jeziku s slovenskimi podnapisi. Pri nas imamo pa dober umetniški kino v kulturnem domu. Pokrit bazen, odkrit bazen, stadion, telovadnice, športna društva, pokrite atletske steze v Šempetru. Tudi prostor za ustvarjanje je tukaj, lahko zbereš neko kritično maso mladih, ki potem daje neke presežke.

Kaj lahko občina naredi za gospodarstvo? To je večno vprašanje in tudi večna kritika občini, tudi v prejšnjem mandatu, in tudi zdaj bo tako na volitvah. Mislim, da je nujno, da občina da površine, da se gospodarstvo lahko razvija. Ampak to ni dovolj. S tem ne usmerjaš gospodarstva in lahko dobiš takšno, ki ima negativne učinke. Vsak kraj mora izračunati, koliko ima absorpcijske sposobnosti za emigracijsko delovno silo. Hočeš-nočeš, ta je del naše prihodnosti. Naši ljudje se ne primejo več težkih del. Za gradbeništvo skoraj ne dobiš več Slovencev. Tega se moramo zavedati. Če bomo delali hale v nedogled, bomo imeli ta fenomen. Kar je neizogibno in tega se bomo morali navaditi. Ampak, če to počneš brezglavo, prehitro, če nimaš institucij, ki ti pomagajo integrirati te ljudi, ki pridejo sem živeti, povzročiš družbene konflikte. Tvegamo obdobje negotovosti in tvegamo negativne učinke, kot so ksenofobija, rasizem, odpor do tujcev. In to ni v zgodovini pripeljalo nikamor. Vsaj ne na dobro. Kvečjemu na slabo, v naše kraje in Evropo. Torej, gospodarstvo je treba pametno razvijati. Na kaj smo se mi osredotočili? Poleg tega, da smo začeli urejati poslovne cone? Osredotočili smo se na kadre. Če poslušaš podjetja, zlasti tista, ki so zelo ambiciozna v tehnologiji in visoki dodani vrednosti, tako blaga in storitev, dobiš en skupen imenovalec: jamranje, da ne morejo dobiti usposobljenega kadra. Tudi tega občina sama ne more narediti. Za to imamo šolski sistem in sistem usposabljanj, in je dokaj dobro urejen, ampak ni dovolj. Ti moraš imeti tudi ljudi, ki so zmotivirani. To narediš v mladih, otroških letih. Šola ima uradni kurikulum, ki je relativno rigiden, in drugačen tudi ne more biti. Določa ga država. Občina pa lahko spodbuja dejavnosti, ki so izvenkurikularne. S tem spodbuja neko dejavnost v lokalnem okolju.

Zato ste najbrž odprli Ekscenter?
Zato imamo Ekscenter, kjer imamo delavnice, eksperimente, predstavitve obrti, kjer se podjetja sama predstavljajo. Sadovi tega projekta bodo morda vidni čez osem, deset let. Imeli bomo generacijo, kjer bo več entuziastov za tehniko, naravoslovje, vzpostavljanje lastnega podjetja, inovacije ... Tem otrokom nudimo dejavnosti, ki jih spodbujajo v ustvarjalno razmišljanje. Lokalna podjetja, ki so zainteresirana, sodelujejo z delavnicami. Primer: podjetja, ki proizvajajo pametne hiše, sodelujejo z eksperimenti s povezljivostjo, internetnim upravljanjem lučk, vetrnic ... Svojo proizvodnjo prikazujejo skozi princip "kako deluje". To v otroku nekaj zbudi. Imamo tudi jezikovne delavnice. Danes kreativna industrija v nekaterih razvitih državah predstavlja že več kot 20 odstotkov zaposlitev. Kaj je to? Morda film, drugje izdelovanje nakita, ampak vse to pride s spodbujanjem ustvarjalnosti. Mi smo imeli daljše obdobje, kjer so se vsi vpisovali na to družboslovje, ker so se videli kot ekonomiste, šefe, bogataše. V resnici so danes bogataši tisti, ki se znajdejo v nekih nišnih dejavnostih. To spodbujamo v Ekscentru. To še ni vse, sodelujemo s šolami, ki so odlične, recimo s Šolskim centrom Nova Gorica, ki ima tudi poklicna usposabljanja. To je bilo zanemarjano in je v naši evropski družbi izgubilo status. Razen v eni državi. To ni Nemčija. To je Švica, kjer ima poklicno usposabljanje visok status. Če si mojster v Švici, imaš status skoraj plemiča.

Saj pri nas imaš tudi status plemiča, po prihodku in po tem, koliko časa te mora človek čakati ...
... če hočeš urediti kopalnico [smeh]. Pri nas je nadalje pomemben tehnološki park, ki je eden od dveh v Sloveniji, ki je preživel obdobje od tiste naložbe v tehnološke parke pred desetletji. Obstal je in naslavlja tisti del mladih, ki že imajo ideje in jim pomaga idejo spraviti na trg. Opremiti jih je treba z znanji, kompetencami in prostori, da se iz tega lahko razvija podjetje. In kar nekaj se jih je razvilo. Organizirajo tudi delavnice na srednjih šolah, kjer jih učijo, kako se obnašati v podjetniškem svetu. Spodbujajo podjetnost kot veščino. Šola tega ne sme početi, ker bi bilo to že usmerjanje v neko specifično dejavnost. Lahko pa si šolarji, dijaki to izberejo kot dodatno delavnico. To je vse v skladu z dolgoročno vizijo, da bo Gorica kreativno območje. Očitno je že prej bila, če imamo zdaj generacijo, ki vlada državi.

Nekaj je očitno v vodi.
Nekaj je v Mrzleku [smeh]. Z goriškim županom Ziberno imava skupne načrte predvsem za študentske domove. To je pomembna okoliščina, da privlačiš ljudi. Ti pogledajo kakovost življenja in dostopnost bivanjskih kapacitet.

Zdaj smo po zelo dolgi poti prišli k srži vprašanja, ki sem ga že zastavil. Kaj se je torej zgodilo z graditvijo kampusa univerze v Novi Gorici? Ali bo ta v Vipavi?
Z novim vodstvom smo našli skupno besedo. Tudi sami vedo, da potrebujejo urbano okolje za to, da razvijajo kampus, in da se dogovarjamo o neki komplementarnosti v regiji. Mi ne tekmujemo ne z Vipavo ne z Ajdovščino. Prednost Vipave je bližina vinogradov. Tam je doma fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo. V Ajdovščini imajo že zdaj neke laboratorije in je prav, da tam ostanejo in se razvijajo. Pri nas želimo skoncentrirati študijsko dejavnost, se pravi, študente. Že imamo akademijo za umetnost, že imamo humanistične in druge študije v Rožni dolini. Univerza ima ambicijo to razširiti in tukaj povečati.

Sorodna novica Počivalšek naklonjen novogoriškemu načrtu za Center zelenih tehnologij

V Novi Gorici imamo še center zelenih tehnologij. To pa je dejavnost, ki spodbuja prenos znanja v prakso zlasti na tehnologijah, ki so usmerjene v zeleno prihodnost, tako pri storitvah kot proizvodih. V praksi so to elektromotorji, optimizacija distribucije vode, skratka, vse, kar gleda na ekološkost, manjše obremenjevanje okolja, sožitje z naravo, razolgičenje. In seveda rektorat: z železnico se dogovarjamo za obnovitev te secesijske stavbe, ki je v Novi Gorici najbolj monumentalna. Ta je iz jedra secesijskega obdobja, 1906, kar tudi odraža na obliki in fasadi. Tukaj bo sedež dogajanja EPK-ja, po koncu pa želimo tja skupaj z univerzo pripeljati rektorat. Želimo, da bo dediščina EPK-ja tudi študentsko dogajanje.

Pred štirimi leti ste v zameno za oblast volivcem obljubili marsikaj. Kolikšen delež obljub ste izpolnili?
Železniški projekt in Ekscenter sem že omenil. Druga velika pridobitev je 12 milijonov evrov za odvodnike. Čezmejni odvodnik sem že opisal, drugi odvodnik pa bo omogočil nastanek novih četrti. Kjer danes ni mogoče zidati zaradi visoke podtalnice. En del odvodnika Soča bo šel po Prvomajski ulici se v Solkanu izlival v Sočo. Drugi krak se bo nanj priključil po Lavričevi in šel do Ščedenj, do Podkekca. Tam bo velik zbiralnik oziroma malo jezerce, ki bo hkrati vodni vir in sprehajališče. Celotne Ščednje, torej območje od gasilskega doma pa do Solkana, kjer so zdaj polja, ki so po dežju pod vodo, in celotno območje med Perlo in ulico Gradnikove brigade, bo postalo zazidljivo. Tam se bo lahko Nova Gorica širila.

Torej ogromnega travnika ne bo več?
Travnik ne bo več tak, kot je danes. Seveda ne vidim enega župana, ki bi dovolil, da se to vse betonira. Nova Gorica je vedno rasla skladno z idejo, da je mesto v parku. Bo pa tam možno zidati, tako stanovanjske četrti kot nove poslovne programe. Legitimno, prejšnja oblast je imela druge prioritete.

Naše prioritete so drugačne, so bolj razvojne. In to je prva obljuba, ki sem jo izpolnil. Kot vodja opozicije sem že takoj na začetku mandata, januarja 2015, ko smo sprejemali proračun, župana vprašal: Quo vadis? Jaz vidim proračun, ne vidim pa, kam ta proračun pelje. Ta trend smo obrnili. Vemo, zakaj delamo nove četrti, kje jih delamo, zakaj smo se osredotočili na železnico, zakaj delamo novo četrt EPK. Imamo novo območje Liskur, kjer bo zidal stanovanjski sklad. Tam še urejamo poplavnost, torej bomo morali više v dolini urediti zadrževalnike. Zemljišča so že od državnega sklada in investicijski denar tudi.

Sorodna novica Na Goriškem s subvencijami v reševanje stanovanjske problematike

Sorodna novica Nova Gorica bo dobila novo stanovanjsko sosesko

Torej, to bo nekako pokrilo obljubo o 150 stanovanjih?
150 stanovanj je vključno z zasebnimi stanovanji. 70 jih je v novem bloku že zgrajenih. Upoštevati je treba tretji zasebni blok, ki bo zgrajen. Potem se podre stavba Kemometala, tam bo nastal stanovanjski blok, ki bo imel spodaj trgovine in garažo. V Ronketu je gradbena jama, za to pripravljamo spremembe občinskega prostorskega načrta. Območje Borštnikovega bo pozidano z individualnimi hišami. In to so vse zasebne naložbe. Največja javna naložba v stanovanja pa je območje Liskurja z 80 stanovanji. Izziv je bil, po obdobju, ko stanovanja niso bila prioriteta, pripraviti vse, da se začnejo zidati. V štirih letih je bilo to nemogoče, so pa vidni premiki, otipljivi rezultati. Projekti skupaj, ko bodo dokončani, bistveno presežejo številko 150. So pa tudi potrebe bistveno večje od 150.

Obljubili ste enoten urbanistični razvoj mesta oziroma somestja z Gorico.
Prvi primer je distrikt. Drugi primer je sovodnik, ki teče pod državno mejo. Skupno načrtovanje zelenega jedra obeh mest. Med obema mestnima središčema bo zeleno jedro. Italijani bodo vložili 20 milijonov evrov v Borgo Castello z vsemi potmi, ki bodo povezane s samostanom Kostanjevica, prenavlja se park Rafut z vilo Rafut v središču. Projekt se že izvaja, tam so kopači. To je skupno urbanistično načrtovanje. Z Gorico smo se usedli in rekli, to bo naše zeleno jedro, ki ga ne bomo krčili zaradi zidave in bo dvigalo kakovost življenja.

Nekaj takega kot park Tivoli v Ljubljani?
Nekaj takega. Ni samo umeten parkec, ampak napol gozdiček, neko naravno okolje.

Sorodna novica Namakalni razvod Vogršček iz državne v občinsko last

Ko smo že pri zeleni prihodnosti in vodi: nedavno ste lokalne skupnosti dobile Vogršček v upravljanje.
Nismo še prevzeli, je pa bil sklenjen dogovor z ministrstvom, da bodo na občine prenesli namakalni sistem, omrežje. Ne pa jezu. Jez je v upravljanju ministrstva za okolje in prostor. Je in bo ostal, je strateškega pomena in občine nimamo kapacitet za vzdrževanje. Ena milost je omrežje namakalnega sistema, ki je podobno vodovodnemu omrežju po naravi objekta in lahko to prevzame naše podjetje Vodovodi. Ampak ne finančno. Mi to prevzemamo pod pogojem, da bo država sofinancirala kot strateško infrastrukturo. Mi bomo namakalni sistem samo upravljali: vzdrževali in menjali cevi, čistili dovode ...

Sorodna novica Namakalni sistema Vogršček brez vode, kmetje razočarani

Ker ste že bili nekaj časa v Dubaju, bom podal primer. Tam so sposobni v relativno kratkem času ustvariti umeten otok in zapovrh na njem zgraditi eno najvišjih stavb na svetu. Pri nas pa so z enim Vogrščkom že 20 let nenehne jeremijade, projekt obnove se vleče v nedogled, dotrajane črpalke odpovedujejo, v vodo prihajajo fekalije, kmetje pa obupujejo ob vse večjih sušah in pomanjkanju vode.
Da, kaj naj rečem?

Sorodna novica Vogršček v slabem stanju in onesnažen s fekalijami. Sanirali naj bi ga še letos.

Vogršček je skoraj v celoti na območju vaše občine. Kaj lahko storite, da se situacija razreši čim prej? Za iztočnico lahko podam primer fekalij. Okolijsko ministrstvo je pred leti dejalo, da je za tovrstno onesnaženje krivo tudi slabo odvodnjavanje in kanalizacija, na primer na območju Vitovelj.
Če je to problem, prvič slišim za to, da je ta voda oporečna. S tem nisem bil seznanjen. Naša dolžnost je, da širimo kanalizacijsko omrežje. Do izvedbe smo pripeljali projekt kanalizacije na aglomeraciji Šempas-Osek-Vitovlje. S tem bomo verjetno vplivali tudi na vodno zaledje Vogrščka. Verjetno. Ne poznam, kako tam tečejo vode. Vsekakor pa je širše območje Vitovelj v načrtu izvedbe kanalizacije.

Sorodna novica Če ne bo dogovora z upravo Hita, stavkovni odbor napoveduje stavko vse konce tedna do konca leta

Večna zgodba Nove Gorice je Hit, nekoč cvetoče igralniško podjetje, ki pa skozi zadnja desetletja nekako atrofira. Ko sem zadnjič tja pokukal, sem presenečeno ugotovil, da niti valejk ni več, zdaj je v teku stavka ... Občina je solastnica podjetja in torej posredno odgovorna zanj, sploh ob dejstvu, da družba zaposluje veliko število ljudi in daje kruh tudi številnim podizvajalcem. Kakšna je vaša vizija?
Ostajam pri mnenju, da je Goriška preveč odvisna od Hita. To odvisnost moramo na dolgi rok zmanjšati. Hit je pomembno podjetje in bo vedno ostalo. Ne bomo pozabili, da nam je pomagalo premostiti najbolj kritična leta tranzicije. Ko so drugje imeli socialne težave zaradi propada velikih podjetij, je pri nas to Hit absorbiral. Tudi danes daje službo velikemu številu ljudi. Ne bi pa radi bili tako močno odvisni od Hita, kot smo zdaj. Ni namen krčiti podjetja Hit. Namen je razvijati druge gospodarske panoge, na katere se bo regija naslonila. Veseli smo, da je država v času covida vložila veliko denarja vanj, od cele države je največ dobil Hit kot posamezno podjetje. Dobil jo je zato, da je preživel. Bil je namreč zaprt. To je okoli 1500 zaposlitev manj, od tega jih je z Goriške okoli 800. Hit torej ostaja. Veseli smo tudi, da se že štiri leta ni menjala uprava, da je imela možnost postaviti nek sistem in tudi rezultati kažejo, da so ga dobro postavili. Jaz sem sicer laik in se ne bom vtikal v poslovanje. Vidim samo rezultate. In rezultati so takšni, da obetajo, da bo Hit splaval iz težav, ki jih je imel v preteklosti.

Želim si, da bi tudi Hit investiral v neke programe oziroma objekte, ki bi tudi nekaj prispevali k mestu. Recimo, cela zahodna stran Delpinove ulice je hotel in igralnica. Na začetku mandata, prej kot smo lahko slutili korono, smo se dogovorili, da bodo tam naredili podoben lokal, kot je Dolce Vita v Perli. Lokal bo odprt na ulico, s tem jo bodo pomagali oživeti in to je bila ena od naših ambicij. Upamo, da se bo tudi to zgodilo in da bomo s to upravo naprej sodelovali pri razvoju mesta. Toliko lahko rečem o Hitu. Vsi programi, ki jih ima občina na področju gospodarstva, so usmerjeni v razvoj alternativnih panog, zlasti dobro plačanih delovnih mest, ki bodo našo regijo z vidika zaposlovanja naredila bolj raznoliko.

Kot se Dubaj odvaja od nafte ...
Tako nekako: sicer Dubaj sam nima nafte, to so Emirati, ki se prek Dubaja odvajajo od nafte. Zelo pametno. Ampak tam lahko načrtujejo iz ničle in se odločijo, da ne bodo imeli davkov in podobno. Mi tega ne moremo.

Rekli ste, da ne boste komentirali upravljanja podjetja. Kaj pa lastništvo? Prejšnji župan je o Hitu dejal slednje: ali naj država vloži 200 milijonov evrov in postane strateški lastnik, ali pa naj svoj delež proda. Vaše mnenje?
Mislim, da bi morda lahko odprodali tiste dejavnosti, ki niso nevarne okolici, recimo gostinstvo in podobno. Ne pa osnovne dejavnosti. Prepričan sem, da morata država in občina imeti pregled nad delovanjem igralništva. Igralništvo lahko prinese veliko negativnih posledic in za lokalno okolje in za ljudi, in s seboj prinese tudi kakšno nezaželeno dejavnost, tudi ilegalno. Ne bodimo tako lahkomiselni. Vse urejene zahodne države imajo nadzor nad igralniško dejavnostjo. To ni nek posel, ki vznikne iz niča. To je zelo posebna dejavnost, ki kapitalizira na neki razvadi ljudi. Igralništvo je nek hazard, nek srečelov, in tako kot loterija naj ostane v regulaciji države in njenih institucij.

Hit pomeni hoteli, igralnice, turizem. Trend razvoja turizma je povezovanje v širše pakete ponudbe, v destinacije z raznoliko ponudbo. Gorica ima z Vipavsko dolino tukaj velik potencial, ki bi lahko bil eden ključnih gradnikov razvoja regije. Kaj ste storili, da bi ga izpolnili?
Imamo javni zavod za turizem, ki že nakazuje, kakšna je vizija turizma pri nas. Postavljena je bila že pred mano v povezovanju občin Vipavske doline. Razvili smo skupno znamko Vipavska dolina in čezmejna Goriška. Ta bo lansirana. Del občine bo uporabljal ime Goriška, del pa Vipavska dolina, je pa to ena podoba in ena destinacija, ki je uspela privabiti tudi okoliške občine. Namreč, majhni smo.

Če se hočemo v svetu dobro tržiti, se moramo tržiti kot zaključena geografska enota. Soški del, torej Nova Gorica z okolico, Vipavska dolina, planoti, del Krasa in čezmejno območje, torej Števerjan, Sovodnje, Gorica, vse to je območje, ki lahko v svetu šteje kot turistična destinacija. In to je vizija razvoja turizma pri nas. Združiti vse, kar območje ponuja, in to ponuditi turistu: posebna doživetja na področju kulinarike, vin; športnega turizma, tu imamo Sočo, planoto, zlasti pa pohodništvo in kolesarjenje po Vipavski dolini. To so prednosti in to tudi sodobni turist išče, torej aktivno preživljanje dopusta in avtentične izkušnje. Tukaj smo dejansko naredili velik napredek, dobili smo tudi priznanja.

Sorodna novica Pogačar: Vesel sem, da sem na startu ene najlepših dirk na svetu

Zraven smo dodali tudi velike spektakle, ki so tudi turistično atraktivni. Imeli smo dva starta dirke po Sloveniji, en cilj dirke po Sloveniji na Sveti Gori. S tem smo dali tudi Sveti Gori neko težo kot turistični atrakciji. Čez naše kraje je šel Giro d'Italia, tudi velik spektakel. Na teh prireditvah je bilo več tisoč ljudi. Pravijo, da se nič ne dogaja v Gorici. Zdaj se je dogajalo. Šli smo iz obdobja nekih veselic, ki so bile zlasti za neko lokalno prebivalstvo, v obdobje večjih spektaklov, na katere pridejo iz cele regije: Ajdovščine, Krasa, Tolmina, stare Gorice ...

Sorodna novica Turk na predzadnjem HP-ju do zmage v Novi Gorici, Cais zaostal, Wagner odstopil

V zadnjih dveh letih nam je uspelo z relijem. Presenečen sem bil, ko je bil super special v večernih, nočnih urah, in je privlekel toliko ljudi, da nisi prišel v prvo vrsto ob progi. Sicer se bo kdo pritožil, da je zastarelo in da gre za onesnaževanje, ampak je tudi del tehnične kulture in naše identitete. Kot župan sem vedno poudarjal idejno dediščine bratov in sestre Rusjan. To je po mojem naša identiteta: smo ustvarjalni ljudje, ki gledamo naprej in smo inovativni. V kabinetu imam kotiček, posvečen njim. Ko smo raziskovali, smo odkrili, da je sestra šivala platno za krila, zato moramo tudi njo upoštevati kot sodelavko pri projektu teh letal, ki so leta 1909 letela! Na celem svetu je bilo nekaj takih ljudi.

Pa še to moram povedati. To je tudi čezmejna zgodba. Oče je bil Slovenec, mama pa Furlanka. Je pravi junak, ki ima spomenik na ulici Corso Italia in spomenik v središču Nove Gorice. Oboji si ga delimo kot nekega pomembnega moža v naši zgodovini. In to ni sporno. Ni nek nacionalni buditelj, ki ga lahko imajo samo Italijani ali pa samo mi. Je nekdo, ki nas združuje. Via Capella pride pred samostan Kostanjevica prav izpred njegove hiše, in to bomo povezali s potjo. Od Adrie Airways v stečaju smo odkupili doprsni kip Edvarda Rusjana, delo kraškega umetnika Štoklja, lokacijo postavitve pa še izbiramo. Ideja je, da ga postavimo tako, da lahko gleda Rojce, eno drugo letališče, s katerega je letel. Patri to vidijo bolj kot duhovno območje, zato se še pogajamo.

Sorodna novica Nova Gorica praznuje 75-letnico

Na spletu sem zasledil pritožbo na vaš račun. V več vaseh naj bi bilo zaslediti nezadovoljstvo domačinov, ker so ob polaganju optike ostale poškodovane ceste, denimo v Šempasu in Ozeljanu.
Situacijo v Ozeljanu sem si ogledal. Ampak, ko enkrat zriješ lep asfalt, ki je bil položen, in potem zakrpaš, ne bo nikoli tako dobro izgledalo. Nikoli. In to ni v naši domeni. To počnejo koncesionarji, denimo T-2, ki je dobil koncesijo od države, da izgrajuje širokopasovno omrežje. Jaz ne vem, kaj bi lahko naredil. Mi smo jih spodbujali k hitremu delu, ker ljudje to potrebujejo. Ampak več kot to ... Ni polje, s katerim smo se ukvarjali, ker je to v domeni države in teh podjetij, ki imajo koncesijo. Tudi evropski projekti so financirali povezovanje oddaljenih območij, ki komercialno niso zanimiva, to je projekt RUNE in to podjetje dela po nekem svojem planu. Občina o tem ne odloča.

Sodeč po pomladni anketi, ki jo je izvedla Ninamedia, ste med župani mestnih občin pristali na repu, in tam so vam med drugim očitali nedostopnost in neaktivnost. Kako odgovarjate?
Ko slišim Ninamedia, se naježim. Pisalo je, da nimam vizije. Zdaj vi presodite iz tega pogovora, glede izvedenih projektov, projektov v izvedbi, glede moje pripovedi, ali to drži ali ne drži? Moja velika nesreča v tem mandatu je bila ... to je bil izjemno zahteven mandat. In nihče me ne bo presojal po izjemnih situacijah, ki smo jih v tem mandatu imeli. Presojali bodo samo po tem, kaj je narejeno in kaj ni. In po tem, ali sem se pojavljal ali se nisem. Zdaj si pa zamislite. Volitve so konec leta 2018, tik pred božičem sem bil potrjen v mestnem svetu. Delo sem začel januarja 2019. Marca 2020 je bil prvi val covida. Vse smo morali spustiti in se ukvarjati s covidom. Prvi v državi!

Sorodna novica Italija po številu smrtnih žrtev prehitela Kitajsko

Prve slike, ki so nas spodbudile, da smo začeli ta covid resno jemati, so prihajale iz Bergama, ko so krste vozili iz bolnišnic. Mi smo imeli polne igralnice ljudi iz Lombardije in Veneta. Danes smo lahko pametni, takrat pa nismo vedeli, kaj je covid, kakšen bo njegov učinek. Sami smo se morali zorganizirati, ker je bila država vključno z ministrstvom presenečena in ni bila sposobna reagirati dovolj hitro, pravilno.

Sorodna novica Ministrstvo: "Zaščitni ukrepi državljanov, kot so maske, trenutno niso potrebni"

Sorodna novica Kako je na koronavirus pripravljena Primorska?

Ker ni reagirala, smo mi poklicali lokalni NIJZ. Šef lokalnega NIJZ-ja je takrat bil Mario Fafangel. Poklicali smo še strokovno direktorico bolnišnice in direktorico zdravstvenega doma. Zbrali smo vse igralnice, ne samo Hitove, tudi zasebne, pa bencinske servise, za isto mizo, in se vprašali, kaj naj zdaj naredimo? Italijani so tukaj, virus bo prej ali slej prišel. Prišli smo do nekih ukrepov, ki so jih dejansko izvedli. Prvi razkuževalniki v državi so bili nameščeni v igralnicah. Ko se cela država še ni prav dobro zbudila, smo tukaj že nosili maske. Primorani smo bili reagirati prvi, in župani smo se klicali, kaj kdo potrebuje. Takrat smo še dojemali, da bo to prišlo kot pehota, po terenu. Država je rekla županom, znajdite se. Mask ni bilo, smo jih morali iskati in pridobivati. Restavracije so bile zaprte, treba je bilo organizirati dostavo hrane tistim, ki so bili odvisni od menz, predvsem starejšim ljudem. Vse to je bilo v prvem valu. Če se spomnite, so bila takrat mesta prazna. Šole so zaprli, šolanje je šlo na daljavo, šolarji niso imeli računalnikov. Od podjetij smo zbirali računalnike v odpisu. Računalnike je bilo treba usposobiti, jih obnoviti in razdeliti. In ko si peljal računalnike na dom, si moral še družinam razložiti, kako pridejo na medmrežje, kako uporabljajo ta in ta program za študij na daljavo. Poskrbeti je bilo treba za brezdomce, ki so bili po ulicah. Zanje smo postavili kontejnerski center, kjer smo jih nahranili in prenočili. Veliko je bilo dejavnosti, ki jih je lahko izvedla samo dinamična ekipa na občini, ki je bila ves čas budna.

Potem so se zaradi zaprtja Kitajske začeli dražiti materiali. Gradbeni materiali so postajali nedobavljivi. In to v obdobju, ko je bilo največ investicij. Rekordno število naložb imamo od časa obstoja Mestne občine Nova Gorica! Rekordno število naložb, gradbišč. In v tem trenutku so materiali ali dražji ali pa jih ne moreš dobiti. Podražile so se tudi gradbene storitve, ker je bila v gradbeništvu naenkrat velika konjunktura. Prvi problem je sploh dobiti gradbinca. Potem ga pridobi še za ceno, ki si jo predvidel v proračunu, in ko ga enkrat dobiš, ga obdrži na gradbišču.

Sorodna novica Vrtec v Grgarju ostaja prazen

Mi imamo 8-mesečno zamudo pri otvoritvi vrtca Grgar, ker jih kratko malo ni bilo na gradbišču. Gradbinec se je zaciklal, ker je vzel preveč projektov naenkrat, imel premalo podizvajalcev. Podizvajalci so imeli krizo, ker so jim delavci odhajali v Nemčijo. Kar naenkrat se je gradbinec znašel brez ljudi. Vaščani to vidijo. Vrtec zamuja, nikogar ni na gradbišču, ali pa nekdo sem in tja potika samokolnico. Isto je bilo na Delpinovi ulici. Tam so lokali in trgovine znoreli. Ulica je razsuta, odprta, cevi so tam, na celem gradbišču pa dva delavca. Seveda, kdo je kriv? Občina.

Sorodna novica Na reki Soči utonil 11-letni deček

Sorodna novica V Soči utonil okoli deset let star otrok

Imeli smo dve katastrofi na Soči zaporedoma. To lahko zelo demoralizira ekipo. Prej se je to dogajalo nekje na sedem let, zdaj pa v roku enega leta dve nesreči. In to otrok! Potem so prišli požari, zdaj nas čakajo podražitve. Eden naših velikih dosežkov za ljudi je, da se cel mandat ni podražila voda. Prej so bile podražitve vsako leto! In to tudi skokovite.

Sorodna novica Letos dodatni ukrepi za ozaveščanje o nevarnosti kopanja v Soči

Sorodna novica V Novi Gorici se prvič v zgodovini cena vode znižuje

Zdaj, na koncu mandata, nas bo srečala podražitev vode. To bo zadnja izredna seja zaradi skoka cene električne energije. Kako lahko storiš? To je pač neka zunanja okoliščina. Putin, Rusija ... In učinkuje nate. Sreča, da nam je pogodba za elektriko potekla junija in je dobil elektriko za 200 evrov na enoto. V primeru tistih vodovodov, ki se jim pogodba izteče konec leta, bodo takrat plačali po 600, 700 evrov na enoto. Vsi pa smo začeli pri 50 evrih na enoto. Nam se je elektrika podržala štirikrat, njim se bo še precej huje. Vodovodni in kanalizacijski sistem deluje na elektriko od črpališča do čistilne naprave. Delež cene elektrike v tej storitvi je znaten. Zato bo tudi znatna podražitev, računam, da bo okoli 30-odstotna. Z ekipo smo izdelali načrt pomoči in čakamo državo, da bomo komplementarni in da bomo podprli tiste ljudi, ki bodo ogroženi. Ampak podražati bo treba, če ne, spraviš podjetje Vodovodi in kanalizacija v kapitalsko neustreznost ter likvidacijo.

Sorodna novica Težave Hita se poznajo tudi v občinski blagajni

To so bili križi in težave mandata. V proračun smo prejeli pet milijonov evrov manj. Prvo zaprtje nas je stalo 2,5 milijona evrov, drugo še enkrat približno toliko. To je bila koncesijska dajatev od igralnic. Če je igralnica zaprta, ne dobiš nič, ker je dajatev osnovana na prometu. To pomeni, da je imel župan v tem mandatu na razpolago pet milijonov evrov manj. S tem lahko narediš marsikaj. Zamislite si, koliko cest bi lahko popravili, asfaltirali, koliko kanalizacije naredili. Pokriti bazen je recimo stal približno pet milijonov evrov. Zdaj je najsodobnejši v državi, ima premično dno, stavba je energetsko skoraj nična zaradi toplotne črpalke. To pomeni, da v obratovanju bazena ne bo takšnega šoka zaradi podražitve energentov. Tudi to smo preprojektirali iz osnovnega projekta: dodali smo premično dno in energetsko varčnost. Zaradi premičnega dna lahko bazen uporabljajo vaterpolisti in aerobika za starejše ali invalide.

Prišli ste iz sveta znanosti, iz mednarodnih odnosov in edukacijskih ved. Videli ste kup sveta, potem pa ste se vrnili v Gorico. Kako po vrnitvi gledate na te kraje?
To so kraji z visokim potencialom za kakovost življenja. To sem videl in to je treba razvijati. Hkrati pa to ni provinca. To so kraji z izjemnim svetovljanskim nabojem in potencialom, da postanejo prepoznaven fenomen evropskega kova. Vrnil sem se v neke kraje, kjer rastejo hitro dosegljivi sadeži. Iz njih se da narediti še več, kot so. Imajo izreden potencial, ki se ga danes ceni: z vidika narave, povezljivosti, kakovosti življenja, ekologije. Morje, hribi, vino, hrana, Benetke, letališča, Jadran, Istra ... Gorica je enkrat že bila prepoznavna, potem so vojne to ustavile. Čas je, da Gorica z regijo iz tega pepela 20. stoletja vstane med svetovno prepoznane regije.

Kaj počnete v prostem času?
V prostem času grem plavati v bližnje morje. To so tiste rekreacije, ki so mi najdražje in trajajo od junija do septembra. Letos malo manj. Kolesarim. Raziskujem neodkrite kraje in običaje v naši bližini s skupino somišljenikov, ki jih zanima etnologija naših krajev. Problem je, da prav veliko prostega časa nimam. Imam pa še stik s svojim poklicem. Pod avtorizacijo Komisije za preprečevanje korupcije imam svetovalne pogodbe s tujimi državami oziroma z Evropsko komisijo. V tem mandatu sem delal v Jordaniji na področju visokega šolstva in poklicnega usposabljanja. Zdaj delam za Evropsko komisijo pri načrtovanju projektov, ki bodo spodbujali harmonizacijo visokega šolstva v podsaharski Afriki. Vzdržujem stik z mojo primarno profesijo, ki mi je še vedno v veselje.