Hitra pomoč prizadetim je bila ključna. Marsikomu so predplačila preprečila najhujše, zagotovila so likvidnostna sredstva, tudi če je zdaj treba del vrniti. Delež takih ni velik. "Gre za to, da so na začetku napačno ocenila obseg škode, po domače povedano, ga nekoliko prenapihnila. Tega potem niso mogla upravičiti z ustreznimi listinami in razliko morajo vrniti," je pojasnil Jernej Salecl z gospodarskega ministrstva.

Za polovico od približno 1200 podjetij so že izdali odločbe. Skupaj s predplačili so ta dobila skoraj 120 milijonov evrov. Druge rešujejo s pozivi za dopolnitev dokumentacije. "Nekatera podjetja so na začetku pošiljala fotografije poplavljenih delavnic in so želela na ta način dokazati, da so res utrpela škodo. Mi pa potrebujemo verodostojne listine, kot so računi, cenilni zapisniki, izjave zavarovalnic," je dodal Salecl.

Nekaj težav je povezanih s tem, da je različne vrste škode treba prijaviti različnim ministrstvom. "Podjetje je k nam prijavilo škodo na stavbah, na ministrstvo za naravne vire in prostor pa ne – žal pri nas tega ne moremo upoštevati, ker bi s tem storili prekršek. So pa na drugi strani zamudili rok za prijavo škode na ministrstvo za naravne vire in prostor. Tukaj je bilo nekaj več slabe volje," je povedal predstavnik gospodarskega ministrstva.

Za nazaj tega ne bo mogoče popraviti. Ker v prihodnje pričakujejo več naravnih nesreč, so predlagali spremembo zakonodaje.

Na vprašanje, ali so se v poplavah prizadeta podjetja pobrala, je Salecl odgovoril, da podatkov o tem ne zbirajo, imajo pa stike z večjimi sistemi, od katerih je odvisnih tudi mnogo manjših. "Ta podjetja so se po lastnih navedbah precej hitro postavila na noge. A nobeno izmed njih, vsaj po mojem vedenju, ni tam, kjer je bilo pred poplavami."

Ta zdaj razmišljajo o selitvi na varnejše lokacije in potrebujejo podporo države pri teh investicijah ter čim hitrejše umeščanje v prostor.