Najbolj črn scenarij po izlitju kerozina iz cistern v kraško podzemlje se ni uresničil. Stroka še danes ne ve, kje je snov ujeta. Slovenske železnice Infrastruktura morajo – tako zahteva odločba Agencije za okolje – do septembra zagotavljati spremljanje koncentracij mineralnih olj na izviru Rižane in na vrtinah v zaledju izvira.

V začetku marca so bile denimo izmerjene koncentracije olj tako nizke, da ni bilo mogoče prepoznati organskih spojin, ki bi potrdile ali ovrgle prisotnost kerozina. Nesreča, ki jo je povzročila počena ostrica kretnice, je Slovenske železnice stala dva milijona evrov in pol. Prvi mož Dušan Mes pravi, da progo od takrat pogosteje pregledujejo: "Verjetno jo bomo proti koncu leta za več dni zaprli, ker bomo en kilometer v celoti zamenjali. Glede predora pa bomo videli, kaj je uresničljivo."

Preiskovalec železniških nesreč je v končnem poročilu predlagal konkreten poseg v predoru Hrastovlje, kjer je skalovje povzročilo predrtje cisterne. Predsednik Krajevne skupnosti Črni kal Uroš Šavron, ki je kot gasilec videl iztekati kerozin v tla, o tem, česa nas je nesreča naučila, pravi: "Tudi tem, ki so bili največji skeptiki, je bilo dokazano, da se takšna nesreča lahko zgodi. Res smo imeli srečo, da ni prišlo do onesnaženja vodnega vira. Več kot očitno je, da potrebujemo novi tir oz. dva nova tira."

Pred dnevi je Direkcija za infrastrukturo objavila javno naročilo za prostorsko načrtovanje dvotirnosti nove proge. Krajane skrbijo informacije, da bi lahko razpis za izbor gradbincev razveljavili, saj bi se s tem gradnja zavlekla. V tem letu so se okrepila prizadevanja za nov vodni vir. Država je za zajetje Padež, a pokazalo se je, da tokrat težava ne bo v Ljubljani, ampak na Krasu, kjer lokalne skupnosti temu niso naklonjene.