"Nekje med Candy, Hot Fuge, Feel sem začutil enega izmed najbolj srečnejših trenutkov v svojem življenju. /.../ To so tisti trenutki, ki jim moraš ceniti v življenju. In včasih me presunijo," je svoj večer na zagrebškem stadionu Maksimir strnil tisti 39-letni pevec, ki je prerasel vlogo lomilca najstniških src ob pisanju zgodovine fantovskih skupin in postal povezovalec generacij, ko je krpal luknjo med britpopom 90. let prejšnjega stoletja in indie/elektronsko eksplozijo današnjega dne. Vsaj v Evropi.

Res je, da Williams danes ne osvaja več prvih mest vseh mogočih glasbenih lestvic (a še kako se veseli, ko tja pride – vsaj če si ogledate njegov posnetek nastopa v O2 Areni letos v sklopu turneje Take the Crown), kot jih je nekoč - ampak tudi nismo več v obdobju osvajalcev lestvic. Bolj kot kadar koli prej je oder arena za merjenje moči. In če se spustimo v primerjave s fikcijskim svetom režiserja Ridleyja Scotta: general, ki je postal gladiator, je znova general - general množic.

Prvič v življenju pozdravil Zagreb
Po 23 mestih se je spektakel britanskega - v medijih umetno skovanega - "porednega dečka" popa ustavil v Zagrebu. Samo največji koncertni prevoznik pri nas je v sosednjo prestolnico sinoči peljal 14 avtobusov. Njegova prva stadionska turneja po letu 2006 je poglavje v knjigi, v katerem Williams ne skopari s pretiravanji. Na novo definira koncept pretiravanja v glasbeni industriji in uspeva v misiji nemogoče: ob prikazovanju svoje veličine, ohranjati stik z večino.
Seveda, na vrhu si sam, tudi če si Robbie Williams. A takoj ko se je sinoči spustil s tridimenzionalne replike svojega doprsnega portreta, ki je izstopal iz 20-metrske konstrukcije nad odrom, je bil v prvi vrsti tam, kjer je njegov dom - med ljudmi. Med občinstvom, ki ga je privabil na svojo stran s šalami na svoj račun, z veliko mero samoironije in s tipičnim angleškim humorjem.

Spektakel z dobro mero humorja
Spustil se je na tla, plesal, plazil, stresal zadnjo plat kot Beyoncé, drsel po razmočenem odru, kričal, pel, razpel 45.000-glavo množico ob uspešnici Oasis Wonderwall, kot lahko njegov besedni dvobojevalec zadnjih let Liam Gallagher le še sanja (ne zanemarimo tega, kako je junija bentil, da bi Beady Eye ali kdor koli drug moral razprodajati tri noči zapored stadion za 60.000 ljudi, kot je Etihad, in ne neki "j*** debeli j**** idiot - pri tem pa je imel v mislih prav Williamsa), se neizmerno zabaval ob vzklikanju "veliki k***" v hrvaščini , predstavil vse mogoče oblike svojega doprsnega portreta, na usta poljubil kitarista, držal za koleno člana svoje pihalne sekcije, pripeljal na oder 21-letnico iz občinstva in jo odpeljal v posteljo, pozneje pripeljal ob svoj bok še malo dekle in njeno mamo, da bi z njim uživali v predstavi iz odra. Zakaj? Ker lahko. Ker je on Robbie "je****" Williams.

Netipični popzvezdnik
Že njegova osebnost je cel 'šov'. Nad njim je veliki portret, ki izstopa iz velikega zaslona za njim; podaljšek odra, ki se dviguje nad prizoriščem, je v obliki njegovega doprsnega portreta; najbolj pogoste dekoracije odra so njegovi viseči doprsni portreti in za nameček se ob bisu pripelje nazaj na novem premičnem odru, v obliki svojega velikega doprsnega portreta. In vsi portreti na odru namigujejo, da si Williams na svoj način gradi kult osebnosti.

Preganjanje dežja z Ollyjem Mursom
Sinoči je popolnost pretiravanja (obiskovalci so bili lahko med drugim priča tudi ognjemetu) malce pokvaril dež. Nad Zagrebom se je namreč okoli sedme ure razbesnela nevihta, ki je za nekaj minut prestavila nastop Williamsovega "lomilca ledu" - britanskega odkritja X-Factorja, ki je postal stroj za ustvarjanje radijsko prijaznih melodij (Troublemaker, Heart Skips a Beat) - Ollyja Mursa. "Kako ste," je spraševal Zagreb in sam odgovoril na vprašanje: "Mokri, mokri, mokri. Prosim dež, pojdi strani. Pozabite na dež, tu sem, da vas pogrejem."

Murs ni šarmiral le z nagovori in zahvalami v hrvaščini, pod dežnimi kapljami je s svojo mešanico popa, svinga in rokenrola ob sprehodu v stari disko (z mešanico uspešnic Earth, Wind & Fire) dokazoval, zakaj ga je njegov idol izbral za ogrevanje svojega občinstva.

Robbieju dovoljenje za zabavo
A nebo je hotelo, da številni namesto pod odrom Mursa ostanejo pod tribunami Maksimirja, kjer so se skrivali pred dežjem. Nekaj minut čez deveto zvečer pa je bilo že vseeno, ali je nad stadionom jasna noč ali močno neurje. "Dovolite, da se predstavim: sem Robbie 'je****' Williams. Vi ste Zagreb in naslednji dve uri je vaša rit moja," se je zadrl Williams in začel s sprehodom po svoji pestri glasbeni karieri.

Potem ko se je razkadil roza dim, ki se je kadil iz njegovega jopiča ob spustu na oder, je Williams z vsemi gibi in mimiko na obrazu že držal občinstvo v šahu ob prepevanju Let Me Entertain You. Ko je ukazal, krik, ga je slišal. Ko je visel na ograji krone na konstrukciji svojega doprsnega portreta in velel, da občinstvo dvigne roke v zrak, je bil uslišan. In mnenja večine so si bila edina: že res, da ni več tako v formi, kot je bil na zadnji turneji, a glas je še vedno njegov največji adut.

Ko je kot mali otrok pokazal vse, kar zna, je prišel čas za eksplozijo trakcev iz zraka in spuščanje balonov iz velikega kipa v zrak (Not Like the Others). Svojo različico kabareta je ob izvajanju priredbe Caba Callowaya Minnie the Moocher dopolnjeval s pozivi k ponavljanju humornih zaporedij medmetnih vzklikov in navsezadnje ob prepevanju skladbe na kitarske rife AC/DC-jeve klasike Back in Black, ki je hkrati napovedala duet z Mursem, ki je nadomeščal v skladbi Kids glas Kylie Minogue.

Slavospev Hrvaški in "živijo" drugim državam
Maksimir je prepeval z obema. Williams je vmes delil poljubčke z roko in kazal utripanje srca z rokami občinstvu. "Hrvaška, hočem biti vaš sin," se je zadrl med Come Undone. Med prepevanjem in menjavami položajev je na odru našel še čas za hitre klepete s prvimi vrstami. "Je tu kaj grešnikov? Ali lahko dobim amen," je vprašal dvakrat ter se skupaj s svojo tričlansko vokalno spremljavo še dokončno premočil skupaj z obiskovalci na stadionu ob prepevanju Sin Sin Sin.

Kot da ni bilo dovolj vode, je v skladu s filozofijo "šov gre naprej", sprožil še vodno prho, ki je dvakrat brizgnila iz ust njegovega velikega doprsnega kipa, po katerem se je sprehajal in pel. Če kdaj, potem je bil to trenutek sredi koncerta, ko so si mnogi rekli, da so srečni, da niso v t. i. 'fan pitu'. "Tekmovanje v mokrih majicah. Dobro zame, slabo za vas," se je vmes šalil ob pogledu na premočene prve vrste.

V nadaljevanju večera se je že šalil, da je občinstvo noro, saj ne ve niti, katero skladbo bo zaigral, pa že kriči. Na ves glas se je zadrl: Hrvaška! in začelo se je skandiranje, ki ga je Williams ustavil: "In druge države. Živijo, druge države."

Robbie kot povezovalec klasik
Humor je iz besed prenesel na skladbe. Z lahkoto je prehajal iz Walk on the Wild Side Louja Reeda v I see you baby (shaking that ass), odrepal začetek Irreplaceable in pokazal svojo interpretacijo Beyoncé . "Prestar sem že za to sr***," je sklenil po miganju z zadnjico in še odrepal del Jay-Z-jeve uspešnice: "I got 99 problems but a b*** ain't one."

Podobno se je v nadaljevanju večera z akustično kitaro v roki na hitro sprehajal po izsekih skladb Baby One More Time (Britney Spears), We Will Rock You (Queen), Yesterday (Beatles) in konec koncev Wonderwall (Oasis), ki ga je z razgretimi grli na Maksimiru odpel od začetka do konca. "Ja, Hrvaška! Imam občutek, kot da sem že bil tu," je bil navdušen nad sodelovanjem občinstva.

Dve besedi za neobvladljiv smeh
Svoje animacijske sposobnosti je sinoči presegel ob anekdoti, ki jo je povedal obiskovalcem: kako se je dan pred koncertom v hotelu pogovarjal z enim izmed njihovih uslužbencev in ga prosil, ali ga lahko nauči nekaj besed, po katerih bodo obiskovalke na koncertu dahnile: "Aaaaa." In v naslednjem trenutku je Williams že bral iz lista: "I am veliki k****!" Prav to je sprožilo salve smeha, tako pri njem kot pri občinstvu, ki je še bolj padlo v akustični del nastopa in hkrati v prehodu v zaključek z njegovimi klasikami.

Williams med nastopom ni ostal sam na odru. Kot je v navadi, je tudi tokrat iz občinstva med skladbo še iz časov Take That na oder povabil mladenko. "Naj te ne bo strah, jaz sem samo popzvezda Robbie Williams, ti pa si z menoj pred 45.000 ljudi. Jaz te želim samo pogreti," je na svoj način bodril Majo. "Koliko si stara," jo je vprašal in dobil odgovor, da 21, ter kot iz topa izstrelil: "Legalno." Med prepevanjem Everything Changes (ki jo je priredil v - Everything Changes But You Maja) je Williams nadaljeval s šarmiranjem, objemi, plesom in povabilom v improvizirano posteljo, kjer je ob njej zapel skladbo, "ob kateri se počuti zelo starega" - Strong.

Bližnji stiki z občinstvom pa se niso končali v postelji z Majo, saj je Williams na oder povabil tudi mlado dekle in njeno mamo, ki ju je spremljal v prvih vrstah že ves večer, ter jima omogočil ogled konec koncerta iz najboljšega možnega zornega kota na koncertu - njegovega. Vmes je našel čas še za nove naključne pogovore in prepevanje ob melodiji Don't Cry For Me Argentina za dekle, ki jo je videl v solzah: "Ne joči za mano, ti, v prvi vrsti. Komaj me poznaš. Nisem zanesljiv. Sem lažnivec in malo okrogel," se je šalil.

Klasike imajo svojo moč
Bolj kot jok je sinoči prevladoval smeh. In glasba. Williams se je z lahkoto sprehajal med skladbami z zadnjega devetega studijskega albuma (Not Like the Others, Gospel, Be a Boy in Candy, kjer je paradiral s hrvaško zastavo) in starimi uspešnicami, kjer je prevladovala ponudba z njegovega petega studijskega albuma Escapology (Monsoon, Come Undone, Sexed Up, Me and My Monkey, Hot Fuge in Feel). Vmes je dodal še nekaj vsesplošnih uspešnic in vse skupaj začinil z rapanjem na (precej nepriljubljeno za svoj čas) skladbo Rudebox, ki jo je hitro pretvoril v Rock DJ.

Predvsem novejše skladbe - z razliko Candy - pri občinstvu še ne dosegajo takšne priljubljenosti ali poznavanja kot starejše, kar se je izkazalo tudi sinoči na koncertu. Že res, da je on Robbie Williams, a tudi njemu ne uspe vsak dan (so)ustvariti večnih melodij. Predvsem balad - njegovega najmočnejšega orožja. Te je na novi turneji strnil za sam zaključek.

Ob vsej svoji veličini, pretiravanju, tridimenzionalnih kipih, ki se s pomočjo projekcije spreminjajo iz osebe v opico (med Me and My Monkey se je podoba Williamsa na velikem zaslonu spremenila v opico), največji 'šov' nastane šele na nasprotni strani odra. Ko se združi več kot 40.000 grl in ob odsotnosti inštrumentalne skupine, le z Williamsom prepevajo v eno Angels. Dokler jih tudi Williams ne zapusti in poje vsak posameznik zase.

Več fotoutrinkov s koncerta si lahko pogledate spodaj.