Pogled na izmučena najstnika, ki sta se z Japonske podala na romarsko pot v Elvisov Memphis, je krasil tudi plakat, s katerim so pospremili distribucijo filma po Franciji. Tam je leta 1989 film prepričal cansko žirijo, ki mu sicer ni namenila zlate palme (tisto leto so na Azurni obali slavili Soderberghovi Seks, laži in videotrakovi), zato pa ga nagradila za najboljši umetniški prispevek. Na plakat prvega ljubljanskega festivala je podobo umestil Zmago Rus. Leto pozneje se je s plakata smejalo občinstvo iz filma Srečanje z Venero, ki ga je István Szabó posnel v domači Budimpešti.
Jarmusch se je dobro udomačil med obiskovalci ljubljanskega filmskega festivala. Ob njegovi tretji izdaji se je s plakatov oziroma naslovnice revije Ekran nasmihala Gena Rowlands iz režiserjeve Noči na zemlji. Nazadnje smo z Jarmuschom potopili v svet njegovih Večnih ljubimcev.
"Za glave na mestu"
Filmski prizori so festivalske plakate zapustili že v devetdesetih letih in se umaknili bolj stiliziranim zasnovam prepoznavnih detajlov prestolnice (Emonec) ali še večkrat atributom iz sveta kina, kakršni so pokovka, filmski kolut ali sedež, na katerem najbolj zagrizeni ljubitelji filma pročujejo dobrih 14 liffovskih dni. "Za razsvetljenje, za glave na mestu," je pred sedmimi leti opozarjal plakat za 19. Liffe. In prav takšne gledalce vabijo plakati danes.
V spodnji galeriji se lahko "sprehodite" čez 26 plakatov, ki so od začetkov do danes vabili na Mednarodni ljubljanski filmski festival, v živo pa si jih lahko do 22. novembra ogledate v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše. Ustvarili so jih Jasna Andrić, Maja Gspan, Peter Gedei, Andreja Medvedič, Zmago Rus, Jernej Stritar, Mojca Vanelli in Brane Žalar.
