Stava na končno Pogačarjevo zmago vam ne bo prinesla prav veliko, saj se kvote gibljejo okrog 1,2. Če to obrnemo v statistiko, to pomeni, da stavne hiše z več kot 80-odstotno verjetnostjo verjamejo, da bo prvi kolesar sveta 26. maja v Rim pripeljal v rožnati barvi. Njegovo sezono, forme in izjave smo že slišali, zato se premaknimo naprej po lestvici favoritov.

Izzivalec št. 1: Geraint Thomas (kvote 6–6,5)

Ekipa: Ineos Grenadiers
Starost: 37 let
Profesionalne zmage: 25
Najvišje mesto na GT: 1. (Tour 2018)

Kolesar iz Cardiffa bo na predzadnji dan dirke dopolnil 38 let. Letos nikakor ne moremo trditi, da je v dobri formi. Sezono je odprl na Dirki po Algarveju, kjer je končal 65. mestu. Na vseh treh gorskih etapah je izgubil stik z najboljšimi in na teh skupaj zaostal več kot 22 minut. Sledila sta dva testa s Pogačarjem. Najprej je na Strade Biache osvojil 71. mesto (+16:52), nato pa na Kataloniji 27. Na štirih gorskih etapah je njegov zaostanek znašal več kot 17 minut. Obe dirki je prepričljivo dobil Pogačar.

Generalko je odpeljal na petdnevni Dirki po Alpah, kjer prav tako ni prav posebej blestel, saj je osvojil 13. mesto. A očitno je, da njegova forma počasi raste. V zadnjih letih je dokazal, da se je zmožen pripraviti na en vrhunec leta, lani je namreč Dirko po Italiji končal na drugem mestu (zmago je izgubil šele na "tistem kronometru"), še leto prej pa je na Dirki po Franciji zaostal le za zunajserijskima Jonasom Vingegaardom in Pogačarjem. Lani (podobno kot letos) ni blestel na nobeni pripravljalni dirki, nato pa je dokazal, da se lahko bori za zmago.

Izzivalec št. 2: Romain Bardet (17)

Ekipa: Team dsm firmenich PostNL
Starost: 33 let
Profesionalne zmage: 10
Najvišje mesto na GT: 2. (Tour 2016)

Bardet je leta veljal za glavnega kandidata, da na Touru poskrbi za novo domačo zmago, med letoma 2014 in 2018 je petkrat zapored skupno uvrstitev končal v prvi deseterici, dvakrat celo na zmagovalnem odru (leta 2016 je bil drugi, leto pozneje pa tretji), a zadnjega koraka mu vseeno ni uspelo storiti, tako letos vse sile usmerja v italijansko tritedensko dirko.

Veliko večino sezone je dirkal v Italiji in Franciji, sprva ni imel večjih uspehov, a rezultati kažejo, da v formo prihaja v pravem trenutku. Prav vseh pet etap Dirke po Alpah je končal v prvi deseterici in na koncu osvojil peto mesto. Še impresivnejši pa je bil v Liegeu, kjer je zaostal samo za Pogačarjem in dokazal, da se mu noge v gorah odlično vrtijo.

Izzivalec št. 3: Antonio Tiberi (19)

Ekipa: Bahrain Victorius
Starost: 22 let
Profesionalne zmage: 1
Najvišje mesto na GT: 18. (Vuelta 2023)

Dolgo je vloga prvega domačega aduta in glavnega orožja Bahraina slonela na veteranu Damianu Carusu, ki je Giro leta 2021 že končal na drugem mestu. A 36-letnik se letos nikakor ne znajde, precej bolje pa gre mlademu Antoniu Tiberiju. Mladenič se je letos udeležil kar štirih etapnih dirk. Andaluzija je bila zaradi številnih protestov skrčena na samo en kratek kronometer (kjer je bil tretji), več priložnosti pa je dobil na preostalih. Najprej je dirko Tirreno–Adriatico končal na 27. mestu, na Kataloniji pa je bil že osmi. Izkazal se je na tretji etapi na Port Aine, kjer je zaostal samo za Pogačarjem in Mikelom Lando.

Na Dirki po Alpah je bil že povsem v ospredju, saj jo je končal na tretjem mestu. Dobrih 40 sekund je bil hitrejši Juan Pedro Lopez, le štiri pa Ben O'Connor. Svojo edino enodnevno dirko je odpeljal v Liegeu, kjer je spomenik končal na 22. mestu, a v času tretjeuvrščenega Mathieuja van der Poela.

Izzivalec št. 4: Ben O'Connor (19)

Ekipa: Decathlon AG2R La Mondiale Team
Starost: 28 let
Profesionalne zmage: 9
Najvišje mesto na GT: 4. (Tour 2021)

Avstralec je svetovno javnost nase opozoril na Dirki po Franciji 2021, ko je na deveti etapi izkoristil pasivnost favoritov in etapo dobil s kar petminuto prednostjo, s čimer se je v skupnem seštevku prebil na drugo mesto, na koncu pa je zdrsnil na četrto. Zadnji dve Dofineji je končal na tretjem mestu, s čimer dokazuje, da se vse bolj razvija v kolesarja za etapne dirke.

Letos ima za seboj zelo dobre izide, ki jih je zabelil tudi z dvema zmagama. Na Dirki po ZAE je dobil gorsko etapo na Jebel Jais in na koncu po tesnem boju za vsega dve sekundi zaostal le za Belgijcem Lennertom Van Eetveltom. Na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja (kjer je prepričljivo slavil Vingegaard) je bil peti, generalko − Dirko po Alpah − pa je prav tako končal na drugem mestu.

To naj bi bili njegovi štirje glavni tekmeci. Zelo na kratko pa predstavljamo naslednjo četverico izzivalcev.

Zelo dobro je znano reklo, da v prvih dneh velikih dirk nihče teh ne more dobiti, lahko pa jih le izgubiš. Slab dan, predvsem pa nepredvidljivi dejavniki v podobi nesreč, padcev in zdravja lahko vplivajo na razplet in potek dirke. Morda pa se v igro za zmago ali zmagovalni oder vplete povsem nekdo drug.