Medtem ko so kemične zasvojenosti povezane z vnosom psihoaktivnih snovi v telo, se nekemične zasvojenosti nanašajo na vedenja, ki jih ljudje ne zmorejo več obvladovati. Od tod tudi poimenovanje vedenjske zasvojenosti. Povezane so z igrami na srečo, videoigrami, pornografijo, spolnostjo, nakupovanjem, delom, rekreacijo, celo s trgovanjem s kriptovalutami. Vsaka dejavnost, ki prinaša užitek, je zasvojljiva, pojasnjuje Nejc Stanovnik, klinični psiholog na novoustanovljenem oddelku za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti odraslih v Psihiatrični bolnišnici Idrija.

V okviru nekemičnih zasvojenosti postaja vse večji javnozdravstveni izziv tako pri mladostnikih kot odraslih postaja digitalna zasvojenost. Vključuje spletne dejavnosti prek pametnih telefonov, računalnikov in tablic, na primer brskanje po novicah in blogih, spremljanje družbenih omrežij, spletnih klepetalnic in elektronske pošte, igranje spletnih videoiger in iger na srečo, gledanje videoposnetkov in pornografskih vsebin, spletno nakupovanje itn.

Kemične in nekemične zasvojenosti imajo veliko skupnih značilnosti, poudarja britanski strokovnjak Mark D. Griffiths, udeleženec lanske konference o nekemičnih zasvojenosti na Brdu pri Kranju. Tako kot narkoman potrebuje čedalje večji odmerek droge, tudi posameznik z vedenjsko zasvojenostjo potrebuje vedno večjo intenzivnost ali količino dejavnosti, da doseže pričakovano stopnjo zadovoljstva oziroma sprostitve.

Med seboj se pogosto prepletajo: "Temu rečemo soobolevnost oziroma komorbidnost. Zelo pogosta je na primer kombinacija kokaina in iger na srečo ali pa alkohola in iger na srečo, kanabisa in družbenih omrežij ali kanabisa in videoiger. Pred časom so naredili raziskavo, kjer so pri ljudeh, ki so se zdravili za odvisnostjo od alkohola, preverjali, ali izpolnjujejo tudi diagnostična merila za nekemične zasvojenosti. Ugotovili so, da je takšnih primerov okoli 30 odstotkov, razkriva Nejc Stanovnik. Pogosta je tudi soobolevnost z drugimi duševnimi motnjami, zlasti z depresijo, anksiozno motnjo in osebnostno motnjo.

A čeprav so nekemične zasvojenosti prav tako škodljive kot kemične, je družba, kot pravi Stanovnik, do njih strpnejša. "Pri nekom, ki je pod vplivom alkohola, vam bo takoj jasno, v kakšnem stanju je. Pri nekom, ki je zasvojen z digitalnimi mediji, pa takrat, ko jih ne uporablja, to le s težavo prepoznate. Pri nekemičnih zasvojenostih je zato manj družbenih pritiskov, kar pomeni, da ljudje običajno pozneje poiščejo pomoč."

Seveda pa ne postanejo vsi, ki se zavzeto ukvarjajo z neko dejavnostjo in ob njej uživajo, tudi zasvojeni z njo. Tisto, kar loči običajen užitek od zasvojenosti, je po besedah hrvaškega psihiatra Davorja Bodorja, ki vodi dnevno bolnišnico za zasvojene z igrami na srečo v Zagrebu, izguba nadzora nad lastnim vedenjem. Zasvojenemu posamezniku postane določena dejavnost pomembnejša od vseh drugih interesov oziroma življenjskih opravil in se ji kljub zavedanju škodljivih posledic ne more odpovedati.

Medtem ko nevrobiološke razlage zasvojenosti izhajajo iz vloge nagrajevalnega kroga z dopaminom, psihologi zasvojenost razumejo kot način uravnavanja čustev. Zasvojeni ljudje se skušajo ob spopadanju z življenjskimi težavami predvsem pomiriti, čeprav bi bilo bolj konstruktivno, če bi se usmerili v reševanje problema, poudarja Nejc Stanovnik. Med tritedenskim bolnišničnim zdravljenjem v Idriji, ki mu sledi tritedenska ambulantna obravnava, zato skušajo negativna čustva normalizirati in ljudi naučiti načinov za zdravo spopadanje z njimi in življenjen na sploh. Pri tem izhajajo iz vedenjsko-kognitivne terapije s poudarkom na prepoznavanju in spreminjanju škodljivih miselnih in vedenjskih vzorcev.

Za diagnozo nekemične zasvojenosti je pomembno, da posameznikovo vedenje povzroča resno oviranost na vseh življenjskih področjih v obdobju najmanj 12 mesecev. Kot navaja NIJZ, je lahko to obdobje tudi krajše, če so izpolnjena vsa diagnostična merila oziroma v primeru hujših znakov in simptomov:
- nezmožnost nadzora nad vedenjem;
- določena dejavnost prevzame središčno vlogo v življenju posameznika;
- pojav tolerance, izražene s potrebo po vedno večjem odmerku dejavnosti za doseganje enako nagrajujočega učinka;
- odtegnitveni telesni in duševni simptomi;
- konflikti z bližnjimi, ki skušajo omejiti izvajanje problematičnega vedenja;
- beg pred resničnostjo (eskapizem);
- hiter ponoven razvoj zasvojenosti po daljšem obdobju neizvajanja dejavnosti.

Mednarodna klasifikacija bolezni MKB-10, ki še velja v Sloveniji, med bolezni uvršča samo zasvojenost z igrami na srečo, prav tako Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj DSM-5. Novejša različica MKB-11 kot bolezen prepoznava tudi zasvojenost z videoigrami; v kategorijo drugih motenj pa uvršča zasvojenosti z drugimi vrstami vedenj, če imajo podobne znake in simptome kot omenjeni dve zasvojenosti.

A zdravstvenih težav ne povzroča zgolj zasvojenost, temveč tudi čezmerno izvajanje dejavnosti, ki sicer ne dosega meril zasvojenosti. Klinični psiholog Nejc Stanovnik govori o mavričnem prehodu brez jasno začrtanih mej: "Pri sprejemljivem vedenju lahko na primer zelo dobro uravnavamo to, kar je treba narediti, in to, kar nam je v užitek. Lahko se torej ustavimo v nekem vedenju in si rečemo: 'Saj mi je fino, ampak moram še druge stvari narediti in bom zaključil.' Pri čezmernem vedenju imamo že težave z nadzorom, vendar zaradi tega druga življenjska področja niso ogrožena. Ko se ukvarjamo z neko dejavnostjo, sicer zelo "pademo noter", povedano po domače, nismo pa ves čas osredinjeni samo nanjo. Pri zasvojenosti pa je prisotna neustavljiva želja, že kar sla po neki dejavnosti, ki je ne moremo več nadzorovati."

Zdravljenje nekemične zasvojenosti

Zdravljenje nekemičnih zasvojenosti je dolgotrajen proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in nato priznanje posameznika, da ima težave. Naslednji korak je iskanje pomoči, navaja NIJZ.

Ker zasvojenost predstavlja trpljenje tako za zasvojenca kot za njegove bližnje, je pomembno pomoč poiskati čim prej in izstopiti iz spirale nadaljnjega propadanja, opozarja hrvaški psihiater Davor Bodor. Zgodnejša obravnava namreč običajno pomeni hitrejše in temeljitejše okrevanje.

Posameznik, ki čuti, da mu neko pretirano vedenje povzroča stisko, se lahko obrne na svojega osebnega zdravnika (oziroma pediatra za otroke in mladostnike), lahko pa se oglasi, tudi brez napotnice, v centru za duševno zdravje odraslih oziroma otrok in mladostnikov v okviru zdravstvenega doma.

V letu 2023 sta bila v Sloveniji vzpostavljena dva nova javnozdravstvena programa za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, in sicer prvi bolnišnični program za odrasle v Psihiatrični bolnišnici Idrija in program Digitalni detox za otroke in mladostnike v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna v sodelovanju z nevladno organizacijo Logout, centrom pomoči pri čezmerni rabi interneta.

Pomoč ponujajo tudi nekatere druge nevladne organizacije.

Zasvojenost z igrami na srečo

Zasvojenost z igrami na srečo je vzorec vztrajnega ali ponavljajočega se igranja iger na srečo, ki vodi v pomembno klinično poslabšanje ali stisko, navaja Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj DSM-5.

Po definiciji zajema najmanj štiri od naslednjih devetih meril v obdobju 12 mesecev:
- potreba po igranju iger na srečo z vse večjo količino denarja za dosego enake ravni zadovoljstva;
- nemir ali razdražljivost ob poskusih zmanjšanja ali prenehanja igranja;
- večkratni neuspešni poskusi obvladovanja, zmanjšanja ali prenehanja igranja;
- neprekinjeno razmišljanje o igranju;
- pogosto igranje iger na srečo za pobeg ali razbremenitev neprijetnih čustev;
- ob izgubi denarja hitra vrnitev k igranju z namenom nadomestitve izgub;
- pogosto laganje z namenom prikrivanja razsežnosti igranja;
- ogrožanje ali izguba pomembnega odnosa ali kariernih priložnosti zaradi igranja iger na srečo;
- zanašanje na denarno pomoč drugih za lajšanje finančnih težav, povzročenih z igranjem.

Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018, ki jo je NIJZ objavil v publikaciji Nekemične zasvojenosti v Sloveniji, je med anketiranci med 15. in 64. letom starosti 18,4 odstotka takih, ki so v zadnjih 12 mesecih igrali igre na srečo za denar. Med njimi jih je bilo 4,3 odstotka z znaki zasvojenosti. Čeprav je igralcev med 15. in 19. letom starosti manj kot v drugih starostnih kategorijah, pa je med njimi največ takih z izrazitimi znaki zasvojenosti (19,4 odstotka).

Med različnimi igrami na srečo (loterija, karte, stave, kocke, tombola, igralni avtomati, športne stave, kriptovalute itn.) se vse bolj krepijo spletne igre na srečo. Njihova prednost je zlasti v lažji dostopnosti; ker se igrajo v domačem okolju, so igralci pripravljeni tvegati več, opozarjajo v Logoutu.

Zasvojenost z videoigrami

Igranje videoiger je v Mednarodni klasifikaciji bolezni bolezni (MKB-11) diagnosticirano kot duševna motnja takrat, ko je posameznikovo osebno, družinsko, socialno, izobraževalno in poklicno življenje zaradi igranja videoiger resno ovirano najmanj 12 mesecev. Posameznik ne zmore več nadzirati igranja, daje mu prednost pred vsemi drugimi interesi in življenjskimi obveznostmi. Igranje nadaljuje in celo stopnjuje kljub očitnim negativnim posledicam.

Videoigre se med seboj razlikujejo po vsebini, kompleksnosti in uporabljeni tehnologiji, pri čemer pametni telefoni že prevladujejo. Zaradi svoje privlačnosti in interaktivnosti, ko uporabnika iz pasivnega opazovalca spremenijo v aktivnega ustvarjalca, so videoigre hitreje in močneje zasvojljive kot drugi zabavni mediji, navajajo v Logoutu.

Posledice zasvojenosti z igranjem videoiger so opazne tako v telesnem kot duševnem zdravju. Kot pojasnjuje hrvaški psihiater Davor Bodor, postaja posameznik vse bolj osamljen, vse več njegovih misli je namenjenih videoigram. Zaradi vse večjega števila ur, prebitih za zaslonom, zamenjuje dan in noč, se prehranjuje pred zaslonom in zanemarja higieno. Hkrati pa mu pretirano nasilne in seksualizirane igre lahko sprožijo izbruhe besa, tesnobo in nasilno vedenje. Zdravstvene težave, ki so posledica sedečega načina življenja (na primer glavoboli, naprezanje oči, karpalni sindrom oziroma t. i. računalniška bolezen), zanemarja.

Medtem ko otroci in mladostniki zanemarjajo šolo in druge obveznosti, odrasli vse bolj bredejo v finančne težave, saj zasvojenost vpliva na delovno uspešnost, lahko pa celo vodi v izgubo zaposlitve.

Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 je videoigre v zadnjih 12 mesecih igralo 24,2 odstotka anketirancev med 15. in 64. letom starosti, zgolj 0,3 odstotka med njimi pa je kazalo izrazite znake zasvojenosti. Igralcev videoiger je značilno več med moškimi anketiranci, med starostnimi kategorijami pa jih je največ (62,5 odstotka) pri 15–19-letnikih.

Digitalna zasvojenost

Digitalna zasvojenost je dalj časa trajajoč vzorec škodljivega vedenja ob uporabi spletnih vsebin na zaslonih prek različnih digitalnih naprav, ki pri zasvojenem povzroča stisko in škodo na različnih življenjskih področjih. Čezmerna raba spleta je definirana kot uporaba spleta za prostočasne dejavnosti najmanj 21 ur tedensko oziroma tri ure dnevno, navajajo v Logoutu.

Gre za spekter različnih dejavnosti na spletu, dosegljivih prek pametnega telefona, računalnika ali tablice, kot so brskanje po novicah in blogih, preverjanje sporočil in statusov na družbenih omrežjih, pregledovanje e-pošte, igranje videoiger in iger na srečo, gledanje pornografije in videoposnetkov, nakupovanje, trgovanje s kriptovalutami in delnicami itn.

Digitalna zasvojenost ne v Sloveniji ne v tujini (še) ni uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni. "Gre za mlado motnjo, kar pomeni, da se šele v zadnjem času strokovnjaki bolj poglobljeno ukvarjamo z njenimi značilnostmi in se postopoma razvijajo programi pomoči. Trenutno uporabljamo diagnostična merila za prepoznavanje odvisnosti od igranja spletnih videoiger. Vedno več pa je dokazov, da gre za eno izmed nekemičnih odvisnosti," pojasnjuje otroška in mladostniška psihiatrinja Jerneja Maček, strokovna vodja Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna.

Po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 splet v prostem času uporablja večina (88,3 odstotka) anketirancev, med njimi je največ mladostnikov in mlajših odraslih.

Med anketiranci jih je 6,4 odstotka uvrščenih v skupino z visokim tveganjem za zasvojenost s spletom. Najvišji delež tovrstnih uporabnikov (17,8 odstotka) je pri mladostnikih (15–19 let).

Med najpogostejšimi spletnimi dejavnostmi so iskanje informacij in branje novic (92,1 odstotka), uporaba družbenih omrežij (54,3 odstotka) ter ogledovanje videovsebin (43,8 odstotka). Med najmanj pogostimi dejavnostmi, ki so bile vključene v anketni vprašalnik, sta gledanje pornografskih vsebin in igranje iger na srečo.

Razlike med spoloma so precejšnje: moški so bolj nagnjeni k igranju videoiger in spletnih iger na srečo, gledanju pornografskih vsebin in videovsebin ter nakupovanju, ženske pa k uporabi družbenih omrežij.

Pomembne razlike v spletnih dejavnostih so tudi po starostnih skupinah. Prvi sklop, ki zajema igranje videoiger, uporabo družbenih omrežij in gledanje videovsebin in pornografije, je posebej pogost pri mlajših uporabnikih spleta (15–24 let). Drugi sklop dejavnosti (nakupovanje, igre na srečo in iskanje informacij) pa pri starostnih skupinah od 20 do 44 let.