Medtem ko so obravnave nujnih, na primer onkoloških, bolnikov bolj ali manj potekale nemoteno, pa pristojne skrbi, kaj bo s tistimi, ki so obisk osebnega zdravnika odložili ali pa ne pridejo na vrsto za pregled pri specialistu, saj tam še vedno opravljajo samo nujne storitve, torej kakšne javnozdravstvene posledice se bodo pokazale čez leto, dve ali še več.
Vse od ustavitve javnega življenja in z njim zamrznitve zdravstvene dejavnosti se zastopnica pacientovih pravic z ljubljanskega območja Duša Hlade Zore srečuje s številnimi pritožbami pacientov – medtem ko so bile te na začetku osredotočene na nenadno odpovedovanje terminov in pozneje prenaročanje, sledila sta nedostopnost družinskih zdravnikov oz. onemogočen dostop do primarne zdravstvene ravni in specialističnih obravnav, se zdaj spopada z drugimi težavami: od strategije cepljenja do načina jemanja brisa, nam je pojasnila.
"Na začetku, ko se je epidemija začela, je bilo največ pritožb – ker je epidemija nastopila tako nenadoma – zaradi odpovedi terminov v diagnostičnih ambulantah in laboratorijih. Pacienti so se pritoževali, ker so bili presenečeni. Nekateri niso dobili pisne odpovedi ali odpovedi po SMS-u, ampak so za to izvedeli šele, ko so se pojavili pred vrati," razlaga in dodaja, da se je število pritožb (teh je bilo v lanskem letu sicer za polovico več kot leto prej) po vnovični sprostitvi seveda le še povečalo. Najprej so se pokazale težave v zobozdravstvu, saj so bili pacienti znova naročeni na datume, ki so bili precej bolj oddaljeni kot prej. "Na primer če so imeli prej datum čez šest mesecev, so včasih dobili nov datum, ki pa je bil oddaljen precej več kot šest mesecev," ponazori.
Podobno se je nadaljevalo tudi v drugem valu: pacienti dobijo odpovedi terminov, o novem datumu nato dolgo niso obveščeni, "ko pa pride pošta, je pa ta termin čez tri, štiri, pet mesecev".
S covidom tako ali drugače povezanih večina pritožb
Na splošno je prejela tudi veliko pritožb, povezanih neposredno s covidom, je pojasnila. Od pritožb glede cepljenja, ker so bili na začetku s prednostnega seznama za cepljenje izpuščeni kronični bolniki in bolniki s težkimi, celo nevarnimi stanji, do pritožb glede načina odvzemanja brisov. "Sploh so jezni zaradi otrok, čeprav nekateri pravijo, da ta način jemanja brisov otrok nič ne moti, a drugi starši ne želijo, da se brise otrokom jemlje na ta način, torej nosno-žrelni," pojasnjuje.
V zadnjem obdobju izstopajo tudi pritožbe zaradi potrdil o prebolelosti. "Marsikakšen primer je bil, ko je zbolel npr. mož, ki je bil na testiranju pozitiven, potem pa je zbolela še žena, a je niti niso dali testirati, saj je bil že mož potrjen. Mogoče ni niti javila zdravniku, da je bolna, zdaj pa naenkrat to ni več dovolj, sprejemljivi pa niso niti testi na protitelesa," pravi in dodaja, da "dejansko ljudje v te teste ne zaupajo". "Če preberete strokovno literaturo, ima vse svojo razlago," pravi, a vseeno priznava, da dogajanje okoli lažno pozitivnih in lažno negativnih testov meče senco dvoma.
Premalo družinskih zdravnikov ...
Če pa bi pritožbe rangirali glede na to, kje jih je bilo največ, pa dejansko najbolj izstopajo pritožbe zaradi nedostopnosti družinskih zdravnikov, poudarja. "Ta nedostopnost se je začela že v predlanskem letu (novembra 2019) in se je potem še stopnjevala lani," je pojasnila in dodala, da je osnovna težava že v tem, da pacienti ne dobijo novega izbranega zdravnika, ko gre na primer njihov v pokoj ali pa na drugo delovno mesto. Razburjajo se, da niso o tem obveščeni prej, preden zdravnik odide, ampak šele po tem, ampak tako je pravilo ZZZS-ja, pojasnjuje sogovornica. "Ljudi skrbi, kdo jim bo pisal napotnice, recepte, bolniške liste … /…/ Ta težava je posledica tega, da zdravnikov na primarni ravni ni dovolj."
... dostop do njih pa otežen
"Druga težava pa je, da je zdaj dostop do družinskega zdravnika … če se lahko tako izrazim … moten. Potrebno je naročanje, včasih morajo zato pacienti čakati dlje, kot so bili vajeni prej. Pa še ena stvar je: vedno več zdravnikov se odloča, da bodo obravnave opravljali po e-pošti ali telefonu. Na začetku je bilo zelo veliko pritožb, ker pacienti niso mogli stopiti v stik z zdravnikom po telefonu. Nihče se ni javljal ... Potem so se tisti, ki so to lahko storili, preusmerili na e-pošto … Zdaj je tako, kot je, ampak paciente kar malo teži to pomanjkanje osebne obravnave. Imajo občutek negotovosti, ker … kadar gre za težje stanje ali kakšno bolezen, bi pa zdravnik le moral od časa do časa bolnika osebno videti."
Pacienti tudi dvomijo, da jim zdravnik lahko tudi najpreprostejše bolezni zares diagnosticira na daljavo, še pove. "Rekla bi, da so ljudje tudi sicer hodili manj k zdravniku, poleg tega je bilo pogosto do zdravnika težje priti." "Dejansko je tako: ko vidiš pacienta, se pogovarjaš z njim, ga mimogrede vprašaš še po kakšnih drugih težavah, ko pa komuniciraš z zdravnikom ali zdravstvenim osebjem po elektronski pošti, se pa res omejiš na tisto glavno težavo, ki jo imaš tisti trenutek," poudarja in opozarja, da bi to lahko imelo daljnosežne posledice, saj "se je bilo mogoče težje odločiti za napotnico, torej poslati pacienta naprej, na pregled, obravnavo".
Marjeta Kuhar z NIJZ-ja temu pritrjuje – po njeni analizi, ki sicer velja le za prvi val, saj za drugega še ni podatkov, so se napotitve "izjemno zmanjšale". "Ker je bilo manj napotitev, je bilo manj terminov, vsega je bilo manj. Ker ljudje nismo šli k zdravniku, nismo dobili napotnice in tako se število čakajočih sploh ni moglo povečevati," pojasnjuje.
Ljudje z napotnicami, ki se še niso naročili, sploh še niso na seznamih čakajočih
Statistika čakalnih dob namreč kaže, da so se te za nekatere storitve opazno zmanjšale, a Marjeta Kuhar opozarja, da teh podatkov ni mogoče jemati brez rezerve, saj gre za povprečne izračune, poleg tega pa v statistiki niso zajeti tisti, ki še niso na čakalnih seznamih. Na primer tisti, ki so pred epidemijo dobili napotnico redno ali hitro, so tako "izpadli iz sistema" in jih v mesečnih poročilih o čakalnih dobah ni. "Izvajalci v tem času niso mogli administrativno zagotoviti novega termina, ker ga niso imeli. Tako da se zdaj statistično prikazuje zmanjšanje števila čakajočih, ampak delež čakajočih nad dopustno mejo se ne zmanjšuje," poudarja Kuharjeva.
Velja ocena, je navedla, da lahko startamo kar s 1. 1. 2020: "Tam se je vse ustavilo. Zdaj bo trajalo mesece in leta, da se bo to vse skupaj nazaj vzpostavilo, nekatere dejavnosti prej, nekatere pa pozneje." "Največja težava, ki se je zgodila tudi v drugih državah, so preklici, prestavljanja terminov. Potem smo pa še pacienti tisti, ki smo se – logično in odgovorno – izogibali zdravnikom, jih nismo obiskovali oz. smo z njimi stopali v stik zgolj po e-pošti. In to ni nikjer zavedeno," opozarja Marjeta Kuhar.
Priznava, da je bilo napotitev morda manj tudi zato, ker je bilo manj npr. poškodb, pogosto pa so se nenujnim pregledom in posegom odpovedovali tudi pacienti sami. Nekatere težave pač niso ogrožajoče, zato so se, predvsem starejši, marsičemu odpovedali sami – omenila je na primer operacijo sive mrene, kar je nekaj, kar praviloma doleti starejše in za kar je čakalna doba ena najdaljših. Starejši zdaj čakajo, da bodo cepljeni, a ko bodo, bodo zagotovo želeli čim prej priti do storitve, daje primer.
V prvem valu se je po podatkih, ki jih je zbrala, najbolj povečalo število nedopustno čakajočih na pregled v revmatologiji in v oralno maksofacialni kirurgiji. Ko gre za posege, pa se je najbolj povečalo število čakajočih na operacije sive mrene, karpalnega kanala ter na obe endoprotezi, kolka in kolena, pravi.
Onkologija: Aprilski globok padec, a že kmalu znova dvig
Ena najbolj problematičnih je seveda obravnava onkoloških bolnikov. Kot navaja Vesna Zadnik z Registra raka na Onkološkem inštitutu, so "že v marcu, še izraziteje pa v aprilu zaznali, da je v dveh največji centrih, kjer obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu in v UKC-ju Maribor – število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno padlo. Enako velja tudi za število novopostavljenih diagnoz. Aprilski padec je bil do 30-odstoten," pojasnjuje, nato pa se je število novih obravnav začelo v maju znova povečevati in je že v juniju dosegla raven iz leta 2019,
"V avgustu in septembru 2020 smo obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so presežki manjši, kot so bili spomladanski primanjkljaji," pravi in dodaja, da sproti opazujejo in analizirajo tudi vpliv drugega vala epidemije. "Ugotavljamo, da je drugi val epidemije manj vplival na število novih primerov bolnikov z rakom – v novembru in decembru 2020 zaznavamo približno 10 % manj novih onkoloških diagnoz."
Tudi Zadnikova pritrjuje, da je bilo v prvem valu izdanih manj napotitev: "Podatki o izdanih napotnicah, ki jih vodi NIJZ, kažejo, da je bilo v aprilu 2020 izdanih značilno manj napotnic za onkološko obravnavo – tako napotnic za prvi pregled, še večji upad je zaznan pri izdanih napotnicah za kontrolni pregled." A že v maju 2020 se je število napotitev izenačilo z letom 2019, poudarja in dodaja, da je bilo poleti napotitev nato nekoliko več kot lansko leto, "v drugem valu epidemije jeseni pa značilnega upada napotitev ni zaznati".
Zakaj je manj onkoloških bolnikov? Razlogov je več, najbrž gre za kombinacijo.
"Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave v prvem valu epidemije ne poznamo – ne vemo torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov ali pa je šlo za zmanjšanje napotitev zdravnikov, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih vzrokov," pravi Vesna Zadnik. Pri tem poudarja še: "Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot sta preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo realno lahko vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro nam bo zaostanke, predvsem iz prvega vala epidemije, na vseh ravneh sistema uspelo nadoknaditi."
Poklukar napoveduje izhodno strategijo
Zdaj je torej zadnji čas, da začnemo gledati naprej. Novi zdravstveni minister Janez Poklukar je že na dan svoje potrditve v državnem zboru v Odmevih na TV Slovenija poudaril: "Dejstvo je, da bo potrebna izhodna strategija, na področju covida jo imamo bolj ali manj pripravljeno, delala sta jo koordinator in ministrstvo za zdravje v zadnjih dneh. Zagotovo pa potrebujemo strategijo na necovidnih zdravstvenih storitvah, kajti večji del, večina zdravstvenih storitev, je kljub epidemiji necovidnih."
Ortopedi za čimprejšnji zagon dejavnosti – in predvsem sprostitev "prostorskih in človeških kapacitet"
Združenje ortopedov slovenskega zdravniškega društva je na januarskem sestanku stalnega strokovnega sveta opozorilo, da je bila v večini bolnišnic ortopedska dejavnost v času zapore ob prvem in drugem valu zreducirana zgolj na nujne posege, medtem ko je bila dejavnost med obema valoma epidemije povprečno zmanjšana na 70 odstotkov. "To je privedlo do izrazitega podaljšanja čakalnih dob, tako za redne kakor tudi za prednostne posege," so opozorili in dodali, da so se bolniki iz vzhodnega in osrednjega dela države "znašli v izrazito neenakopravnem položaju glede na bolnike iz zahodnega dela države, kjer je največji ortopedski bolnišnici uspelo ohraniti del dejavnosti, saj se v nasprotju s splošnimi bolnišnicami in obema kliničnima centroma ni spremenila v covidno bolnišnico".
Zato so pristojnim poslali svoje predloge za kratko-, srednje- in dolgoročne ukrepe, med katerimi navajajo čimprejšnjo sprostitev ortopedskih programov in dodatno financiranje dodatnih programov, vodstva bolnišnic pa pozivajo, naj čim prej sprostijo "prostorske in človeške kapacitete, ki so bile namenjene ortopedski dejavnosti in ki so trenutno preusmerjene v infektološko dejavnost".
Hlade Zore: Preveč osredotočanja na covid in premalo na vse drugo
Duša Hlade Zore je v pogovoru izpostavila, da smo se do zdaj preveč osredotočali na sam covid in premalo na vse drugo: "Velikokrat ne morem razumeti določenih, ki pravijo, da tega in tega zaradi covida ne delajo, da je to in to zaradi covida zaprto, vse to pa tudi ni res." O sistemskih rešitvah bi morali razmišljati že prej, a čeprav smo zdaj že skoraj v tretjem valu, ni nikoli prepozno ali prezgodaj za take stvari, tega bi se morali lotiti čim prej, še meni.
"Pripraviti se je treba tudi na čas po covidu," je še poudarila Hlade Zoretova. A kako? Kako se tega lotiti? "Gotovo bo treba spremeniti organizacijo dela," meni Marjeta Kuhar, saj bo še vedno treba spoštovati zaščitne ukrepe, kar pomeni, da bo lahko obravnavanih manj ljudi, razmišlja. Najprej bodo tako najverjetneje stekli pregledi, torej diagnostika, potem verjetno dnevne operacije, sledili bodo zahtevnejši operativni posegi, med katerimi so tudi na primer ortopedske operacije, kjer so, kot omenjeno, čakalne dobe med najdaljšimi.