V zadnjih dneh, ko se približuje 20. obletnica članstva Slovenije v Evropski uniji, je bilo večkrat slišati, da ima Evropa boljše mnenje o nas, kot ga imamo sami, in da notranjepolitični prepiri in prerekanja v Bruslju ne odmevajo kaj dosti. Za to, kakšen je ugled Slovenije v bruseljskih krogih, kako uspešno uresničuje svoje politike in kateri je najvplivnejši Slovenec v evropskih institucijah, smo se na MMC-ju obrnili po pomoč k dopisnikom drugih držav članic, ki poročajo o dogajanju iz Bruslja. Čeprav so vsi po vrsti zapisali, da Slovenija v 27-terici velja za zgledno članico, ki ne vzbuja veliko pozornosti, pa so vseeno poudarili tudi nekaj področij delovanja, na katerih je slovenska politika na bruseljskem parketu naredila opazne poteze.

Javier Albisu, ki je dobrih sedem let dopisnik španske tiskovne agencije EFE, ki velja za četrto največjo tiskovno agencijo na svetu, je poudaril, da je vpliv Slovenije kot majhne države članice v Bruslju omejen. "Ne spomnim se, da bi Slovenija kdaj vložila veto pri glasovanju o kakšnem zakonu, pri katerem je potrebno soglasje, zato bi dejal, da gre za konstruktivno državo s proevropsko celostno podobo. Ta je zdaj vsekakor boljše, kot je bilo v času vlade Janeza Janše, ko je bilo kar nekaj sporov z Brusljem," je dejal. Dodal je, da bi slovensko delovanje v Bruslju najprej povezal z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, posebej s čebelami, pa tudi z ohranjanjem gozdov.

Omenil je tudi energetski prehod, saj je Slovenija med ducatom držav, ki zagovarjajo večjo podporo jedrski energiji.

Eirini Zarkadoula, dolgoletna dopisnica iz Bruslja za več grških in tujih medijev, ki je poročala tudi o grški dolžniški krizi in prebežniški krizi, se strinja, da je Slovenija "med tistimi državami članicami, ki sodelujejo z vsemi drugimi državami in se pogajajo, dokler ni doseženo soglasje". Sama je opazila, da je bila Slovenija posebej dejavna takrat, ko so se članice borile za odškodnine za državljane, da bi tisti, ki so jih prizadele vremenske ujme, pravočasno prejeli finančna sredstva. "To je razumljivo, saj so tudi Slovenijo poleti prizadele poplave in druge vremenske nevšečnosti," je dodala Grkinja.

Vukadin: Slovenija podobo v Bruslju pokvarila zaradi spora s Hrvaško

Neodvisna madžarska novinarka Katalin Halmai, ki v Bruslju trenutno poroča za neodvisni madžarski časopis Népszava, v tem mestu pa živi že od leta 2001, je dejala, da je Slovenija zelo dejavna pri širitveni politiki Evropske unije, posebej zagovarja širitev na Zahodni Balkan. "In to ne le na vladni ravni, ampak tudi v Evropskem parlamentu, kjer so njeni poslanci dejavno vključeni v pripravo in pogajanja o širitvenih vprašanjih." Tudi ona je poudarila, da je teža Slovenije v EU-ju skladna z njeno velikostjo, a da naša država velja za zanesljivo partnerico, še posebej pri regionalnih vprašanjih.

Slavko Vukadin, dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina, ki o dogajanju v evropskih institucijah iz Bruslja poroča že 17 let, pa se je pri svojem odgovoru ozrl tudi v preteklost in spomnil na slovensko-hrvaški spor okoli določitve meje v Piranskem zalivu. "Slovenija ima danes precej dober ugled, saj velja za uspešno in konstruktivno članico, ki se zavzema, da evropski projekt uspe. Takšen vtis je Slovenija sicer pokvarila s svojim vedenjem med pristopnimi pogajanji s Hrvaško, ko je skušala svoje članstvo v Evropski uniji izkoristiti za to, da bi v dvostranskem sporu glede kopenske, predvsem pa pomorske meje zase izborila ugodnejšo rešitev. Čeprav druge države članice in evropske institucije takrat niso odkrito kritizirale Slovenije, saj tukaj vlada solidarnost, pa je bilo neuradno vendarle mogoče slišati, da ni prav, da se pristopna pogajanja izkoriščajo za reševanje dvostranskih sporov."

Vukadin je dodal, da se Slovenija takrat ni znašla pod večjim pritiskom tudi zato, ker se s širitvijo Unije nikomur ni zares mudilo. "Lahko celo rečemo, da so bile nekatere večje in vplivnejše članice zadovoljne, da se s približevanjem Hrvaške Uniji ne hiti, slovensko nasprotovanje pa je bilo dobrodošel izgovor za zavlačevanje." Spomnil je, da je danes podoben zaplet nastal z Bolgarijo in Severno Makedonijo, saj je to najprej dolga leta blokirala Grčija, ko pa je Makedonija privolila v težak kompromis in si spremenila ime v Severna Makedonija, je glas proti njenemu vstopu v povezavo dvignila še Bolgarija. "Mislim, da danes nihče ne odobrava bolgarskega vedenja, a obenem tudi ni prevelikega pritiska na Sofijo, naj neha ovirati evropsko pot Severne Makedonije, zaradi različnih pogledov na nekatera zgodovinska vprašanja," je potegnil vzporednice z današnjim dogajanjem.

Tudi dolgoletni hrvaški dopisnik je spomnil na čas zadnje vlade Janeza Janše, ko je bila "podoba ugledne in konstruktivne članice, ki jo ima Slovenija, zaradi približevanja Poljski in Madžarski do neke mere postavljena pod vprašaj". Ti dve državi sta takrat namreč veljali za glavni povzročiteljici težav, Budimpešta pa je ta status ohranila do danes. "A kljub tem primerom lahko rečemo, da je Slovenija uspešna, konstruktivna, proevropska majhna država članica, ki je zelo dejavna v nekaterih politikah. Zagotovo je to najprej širitveni proces, ob čemer se močno zavzema za širitev na Zahodni Balkan. Dejavna je tudi pri kohezijski politiki, znotraj katere se zavzema za čim večja kohezijska sredstva za revnejše članice. Slovenija pa je tudi ena redkih majhnih članic, ki se zavzema za večje odločanje s kvalificirano večino namesto soglasja," je še dodal Vukadin. Spomnil je tudi na to, da je bila naša država zelo dejavna na področju prometa, natančneje pri sprejemanju načrtov za transevropske koridorje, da se zavzema za čim večji evropski proračun, širjenje skupnih politik, uveljavitev zelenega načrta in obnovljive vire energije ter zagovarja jedrsko energijo kot dobro alternativo fosilnim gorivom.

Isopescu: Slovenski politiki vedno dajejo izjave

Za mnenje smo vprašali tudi romunskega novinarja Radia Romania Bogdana Isopesca, ki je dopisnik iz Bruslja sicer šele šest mesecev. Kljub svoji kratki karieri v Bruslju je poleg "mantre", da je Slovenija zanesljiva in nekonfliktna članica, opazil slovensko stališče pri sprejemanju evropskega pakta o migracijah in azilu, pri čemer je zagovarjala načelo solidarnosti med državami članicami glede porazdelitve prebežnikov. "Slovenija je bila ena izmed redkih držav, ki je glede tega zavzela zelo jasno držo," je dejal Isopescu, ki je poudaril še eno zanimivo stvar – pohvalil je slovenskega premierja in ministre, ki se običajno pred zasedanji Evropskega sveta in Sveta EU-ja ustavijo pred novinarji in podajo svoje stališče do določene teme. "Pri predstavnikih nekaterih drugih držav članic, kot sta Romunija in Bolgarija, ni tako. Običajno ne podajo izjav, zaradi tega pa so tudi slabše poznani," je dejal romunski dopisnik. Obenem je pohvalil tudi to, da večina članov slovenske vlade v nasprotju z nekaterimi drugimi državami izjave daje v angleškem jeziku, kar po njegovem mnenju "omogoča boljše razumevanje in jasnost stališč". "Izjave slovenskih predstavnikov so običajno zelo jasne, odgovorom se ne izogibajo."

V slovenskih in tujih medijih je pred kratkim precej odmevala odločitev četverice držav članic Evropske unije, Španije, Slovenije, Irske in Malte, ki so izrazile pripravljenost priznati neodvisnost Palestine. A to slovensko potezo je izpostavil le španski dopisnik Albisu, ki je dejal, da je poteza četverice v Španiji močno odmevala in se znašla na naslovnicah tamkajšnjih časopisov.

Po vsem povedanem je jasno, da Slovenija v Bruslju nima prav veliko nasprotnikov in da velja za zanesljivo, a precej neopazno članico. Ali kot je dodal Albisu: "Če sem popolnoma iskren – moja žena je Slovenka, a imam včasih še vedno težave ločevati med Slovenijo in Slovaško. Je pa tudi res, da bi v Bruslju težko našli človeka, ki bi imel kakšne velike zamere do Slovenije."

Podobno, a z drugimi besedami, meni tudi grška dopisnica Eirini Zarkadoula, ki je potegnila črto z naslednjimi besedami: "Slovenija velja za mirno članico brez posebnosti."

Slovenija prva predsedovala med novimi članicami, prva prevzela evro

Dopisnike smo vseeno izzvali – bi se vendarle lahko domislili česa, za kar v Bruslju rečejo, da je "tipično slovensko"? Ostali smo pri splošnih odgovorih in hvali naše države. Madžarska novinarka Katalin Halmai je dejala, da Slovenija izstopa med državami, ki so skupaj vstopile v Evropsko unijo, saj je gospodarsko razvitejša od povprečja, prav tako je bila prva v regiji, ki je za denarno valuto prevzela evro. S tem dosežkom je Sloveniji polaskal tudi Vukadin: "Težko je reči, da se Slovenija po čem razlikuje od drugih. A vsi vemo, da je bila prva nova članica, ki je predsedovala Evropskemu svetu, in prva, ki je vstopila v evrsko območje. In še nekaj je –
Slovenija je edina ali skoraj edina nova država članica, v kateri se število prebivalcev ne zmanjšuje. Z upadom prebivalstva se namreč spopada večina držav, ki so se povezavi pridružile v zadnjih 20 letih. Čeprav se Slovenci odseljujejo, ima Slovenija zdaj še vedno večje število prebivalcev kot pred vstopom v EU."

Najvplivnejši Slovenci v Bruslju: Politiki, uradniki ... in dvojec Pogačar/Roglič

In še zadnje vprašanje – kdo je Slovenec, ki ima v Bruslju oziroma v evropskih institucijah največji vpliv oziroma je najbolj poznan? Medtem ko se madžarska dopisnica Halmai ni mogla spomniti niti enega imena, so jih drugi nekaj navedli. Grkinja Zarkadoula je dejala, da je v "bruseljskem mehurčku" zelo poznana zunanja ministrica Tanja Fajon, tudi zato, ker je nekdanja novinarka in nekdanja evropska poslanka. Romunski dopisnik Radia Romania je dejal, da so trije slovenski politiki v zadnjem času pritegnili njegovo pozornost – poleg Tanje Fajon še premier Robert Golob in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. O zadnjem je dejal, da nima izoblikovanega mnenja, a da ga pozna, ker daje izjave ob različnih krizah. Same dobre besede pa je našel tako za zunanjo ministrico kot za premierja. "Tanjo Fajon sem opazil na zasedanjih Sveta EU-ja in na srečanjih Nata. Mislim, da ima nekaj dobrih lastnosti – govori na pamet, njeni odgovori so smiselni in jasni, ob stikih z novinarji deluje zelo sproščena. Na zadnjem zasedanju Nata, ob 75. obletnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva, je edina govorila na pamet, medtem ko so vsi drugi ministri brali s papirja."

Za Roberta Goloba pa je dejal, da je bil v povezavi s kandidati za novega generalnega sekretarja Nata – za to mesto se poteguje tudi romunski predsednik Klaus Iohannis –, "eden redkih, ki je odgovoril na zastavljeno vprašanje, ne da bi ponudil le prazne fraze kot številni politiki v Bruslju".

Dopisnik Hine Slavko Vukadin je ponudil popolnoma drugačna imena, saj so mu na pamet najprej padli visoki slovenski funkcionarji v evropskih institucijah. Tako je omenil Marka Makovca, ki ima pomembno vlogo v Evropski službi za zunanje zadeve (novembra leta 2020 je bil izbran za namestnika direktorja enote Evropa zahod pri tej službi, op. a.), in Valterja Mavriča, ki je vodja prevajalske službe v Evropskem parlamentu. Med novinarji pa je po njegovem mnenju najbolj poznana Maja Kocijančič, ki je bila nekaj časa govorka visoke zunanjepolitične predstavnice Unije, od junija leta 2022 pa je svetovalka za zunanjo politiko v kabinetu predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

In še Španec Albisu, dopisnik agencije EFE. Po njegovem mnenju je najvplivnejši Slovenec v Bruslju komisar Janez Lenarčič, a "ker je Belgija dežela kolesarstva, prav veliko ne zaostajata niti Tadej Pogačar in Primož Roglič".