Velika večina vojakov je bila prepričana, da bo vojna kratka, zgodovinarka Petra Svoljšak je razložila: "Vojaki so verjeli, da bodo ob božiču že doma. Slovenski vojaki so odhajali na fronto s tem prepričanjem. Sprva so bili vsi prepričani, da bo to lokalna vojna, a se je hitro razširila v evropsko vojno, nato pa v svetovno. Hitro je prišlo spoznanje, da to ne bo kratka vojna. Za avstroogrsko vojsko je to spoznanje prišlo že na srbskem bojišču, ko so na velikih bitkah doživljali hude poraze. Ko so se vojaki na zahodnem bojišču vkopali, je postalo jasno, da bo za končno odločitev potreben dolg čas, številne žrtve je bilo treba upravičiti. Vsaka mirovna pobuda je naletela na nestrinjanje, tudi tistih, ki so že očitno izgubljali."

Velik pomen dnevnikov
Pri preučevanju vojne imajo posebno vlogo vojni dnevniki. Pri tem je majhen košček k ohranjanju dediščine prispeval tudi MMC, ki je lani izdal dnevnik vojaka Filipa Jurkoviča. "Z zanimanjem sem ga prebrala, kako na eni strani zelo natančno opisuje dogodke, na drugi strani pa se zelo podrobno ukvarja s problemom higiene v Galiciji, kjer je služil vojsko. Zanimiv je primer kaznovanja, številni odlomki iz dnevnika govorijo, kako je avstroogrska vojska zaradi domnevnega vohunjenja kaznovala preproste vaščane. Ti opisi so na ravni naturalizma, njegov dnevnik je zelo poveden," ga je ocenila zgodovinarka.

Otroci so bili prepuščeni sami sebi
Vojna ni imela vpliva le na vojake, ki so se borili na frontah, ampak prav vse ljudi. Ženske so bile prisiljene, da prevzamejo popolno skrb za hiše, na drugi strani pa so bili otroci pogosto prepuščeni sami sebi. "Vojska je zasedla vsa šolska poslopja, pouk je bil okrnjen, ker so šli učitelji v vojsko. Otroci so bili tako dejansko prepuščeni cesti. Šolske oblasti so se ukvarjale z vprašanjem morale, ki je padala," je razložila Svoljšakova.

Hitler je bil besen na Avstrijo
Prva svetovna vojna je močno vplivala na številne akterje druge vojne. "Razvila je številne osebnosti, jim dala začetni impulz in odnos. Adolf Hitler je bil besen na Avstrijo, ker je izgubila, vmes je še oslepel. Ta slepota mu je dala priložnost, da je razvil vse svoje sovraštvo do tistih, ki so bili po njegovem mnenju krivi. Avstrija je bila zagotovo tista, ki se mu je zelo zamerila. Benito Mussolini je bil kot vojak dvakrat tudi na soški fronti, kjer je bil ranjen. Takrat je zelo pronicljivo in natančno opisoval in opazoval Slovence. Zanj so bili mrki, nezadovoljni, samo čakali so, da bodo Italijani zapustili del, ki so ga zasedli ob soški fronti," je končala Svoljšakova.

Vabljeni k branju in poslušanju podkasta Številke, kjer je Svoljšakova gostovala.