Glede na globino depresije govorimo o blagi depresiji, pri kateri so njeni simptomi in znaki sicer moteči, vendar pa posameznik še vedno lahko, čeprav brez veselja, opravlja svoje vsakodnevne dejavnosti. Pri zmerni depresiji ima posameznik pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti težave in potrebuje pomoč drugih, pri hudi depresiji pa je človek nezmožen opravljati svoje delo in ima lahko samomorilne misli. Spodbude niso več dovolj, da bi ga premaknile iz negibnega stanja. Približno eden izmed desetih ljudi s hudo depresijo doživi tudi psihotične simptome, kot so halucinacije ali blodnje. Osebe s psihotično depresijo navadno ne doživijo psihotičnih simptomov ob vsaki epizodi depresije in ti simptomi se razlikujejo od psihotičnih simptomov pri drugih boleznih, posebej pri shizofreniji, navajajo v priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja.
Glede na število in trajanje epizod ločimo depresivno epizodo (depresija se pojavi samo enkrat, simptomi pa vztrajajo v povprečju šest mesecev), ponavljajočo se depresivno motnjo (depresija se ponavlja ob stresnih dogodkih, a vsakič izzveni), kronično depresijo (depresija traja več let in ne izzveni, temveč se postopno slabša) in distimijo (kronično slabo razpoloženje, ki traja več kot dve leti, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja). Distimija je v bistvu prikrita obliko depresije, pri kateri se človek ves čas pritožuje nad življenjem in nima nobenega veselja do vsakdanjih življenjskih dejavnosti, vendar jih zmore opravljati, pojasnjujejo v priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja.
Nekatere oblike depresije se razvijejo v posebnih življenjskih okoliščinah, na primer po porodu ali v določenih letnih časih.
Sezonska afektivna motnja ali SAM je vrsta klinične depresije, ki običajno nastopi, ko se pozno jeseni začnejo krajšati dnevi, in traja vso zimo. SAM je pogostejši v severnih deželah, v katerih so zimski dnevi krajši. Eden najbolj prepoznavnih znakov SAM-a je potreba po sladkih, škrobnatih jedeh, bogatih z ogljikovimi hidrati. Ljudje s SAM-om so pogosto tesnobni, žalostni, nenehno utrujeni in predolgo spijo, vendar se njihovo počutje spomladi izboljša. Zdravljenje običajno vključuje svetlobno terapijo, po potrebi podprto z vedenjsko-kognitivno terapijo. Redkejša oblika SAM-a je tako imenovana poletna depresija, ki se po navadi pojavi pozno spomladi ali zgodaj poleti, piše v priročniku Orodje za depresijo.
Poporodna depresija je oblika depresivne motnje, ki se najpogosteje pojavi v prvih tednih po porodu. Traja lahko tedne, mesece in tudi leta, razlikuje pa se od prehodne poporodne otožnosti, ki navadno izzveni v nekaj dneh oziroma tednih po rojstvu otroka.
Poporodna depresija ni omejena zgolj na ženske, ki rodijo, temveč je pogosta tudi pri ženskah, ki otroka posvojijo. Ženske s poporodno depresijo pogosto čutijo, da ne morejo nadzorovati svojih čustev, so tesnobne in razdražljive, imajo panične napade, jočejo brez razloga, mučita jih občutka nemoči in krivde, zelo jih skrbi za otroka, lahko pa do njega in drugih družinskih članov čutijo tudi zamero, pojasnjujejo v priročniku Orodje za depresijo.
V menopavzi ženske simptome depresije velikokrat pripisujejo hormonalnim spremembam, značilnim za to obdobje, in depresije ne zdravijo, kar lahko vodi v kronično obliko.
Depresija se pojavlja tudi pri bipolarni motnji, za katero so značilna pretirana nihanja razpoloženja. Ljudje z bipolarno motnjo doživljajo razpoloženjske cikluse – obdobja depresije, normalnega razpoloženja in obdobje manije. Simptomi depresije pri bipolarni motnji so podobni simptomom klinične depresije s potrtostjo in pomanjkanjem energije; za fazo manije so značilni privzdignjeno razpoloženje, razdražljivost, hiperaktivnost, povečana samozavest, manjša potreba po spanju, tvegano vedenje itn. Nekateri v tem času doživljajo tudi simptome psihoze, navaja priročnik Orodje za depresijo.
Kot pravi psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek, je depresija "najbolj družabna duševna motnja in se pogosto prilepi na druge telesne in duševne bolezni. Še posebej rada spremlja različne kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne in rakave bolezni, artritis, alergije itn". Lahko pa nastane tudi zaradi neposrednega učinka nekaterih zdravstvenih stanj – pomanjkanja vitamina B12, motnje delovanja ščitnice, hepatitisa, zastrupitve z alkoholom in mamili itn. Prav zato pri posamezniku rutinsko preverjajo vitamin B12, vitamin D, folate, hormone, krvno sliko in delovanje ščitnice, še dodaja Mojca Z. Dernovšek.
Depresija, ki se pridruži duševnim motnjam, je velikokrat spregledana, saj se lahko zamenja za že prej diagnosticirano duševno motnjo. Klinična psihologinja in psihoterapevtka Špela Hvalec ob tem pojasnjuje, da depresivne motnje še posebej rade hodijo z roko v roki z anksioznimi motnjami. Siromašenje življenja pri anksioznih motnjah zaradi napačnih vedenjskih strategij, kot so izogibanje, umikanje in opuščanje dejavnosti namreč vodi v razvoj depresije.
Tako kot pri telesnih tudi pri duševnih motnjah depresija zmanjšuje motivacijo za izboljšanje duševnega zdravja, je pa tudi najpogostejši razlog za samomorilno vedenje, ugotavljajo v priročniku Depresija in bipolarna motnja razpoloženja.
