Ponovno prenovljeni Kongresni trg, pod katerim se po končani prenovi pod zemljo razteza pet garažnih nadstropij, je priložnost, da se ozremo po vseh teh dogodkih, ki so nanje privabili Ljubljančanke in Ljubljančane, pa tudi po različnih podobah, ki jih je zamenjal v desetletjih.

Danes neločljivi del trga, Park Zvezdo, so uredili nekaj let zatem. Ljubljanski župan Hradecki ga je dal urediti leta 1824 in tedaj so ob poteh, ki so se križale v osmih smereh, posadili drevesa. Park je dobil ime po klasicistični zvezdasti obliki, urejena površina pa je postala prvi javni park v mestu in kot takšen prostor živahnega družabnega življenja. Tako je, kot nam je pojasnil zgodovinar in kustos razstave o zgodovini Kongresnega trga Ivo Vraničar, ob koncu 19. stoletja v parku trikrat v tednu igrala vojaška godba, zato so nasproti Kazine postavili glasbeni paviljon, gloriet (danes je ta postavljen na vzhodno stran trga). V bližini je meščane vabila tudi kavarna Zvezda, ki se je nahajala v stavbi Kazine, in slovela daleč naokoli.
Najprej se ustavimo pri samem imenu. Trg so poimenovali po pomembnem dogodku, ki je leta 1821 v Ljubljano pripeljal avstrijskega cesarja, ruskega carja, neapeljskega kralja in mnoge druge evropske politične veljake. Ti so se zbrali na kongresu Svete zveze, ob tej priložnosti pa so uredili prostor nekdanjega kapucinskega samostana, zasuli jarke in podrli razpadajoče stavbe.

Plečnikov pečat, ohranjen še danes
Tako kot številne druge znamenitosti prestolnice tudi podoba Kongresnega trga nosi pomemben Plečnikov pečat. V svoji prvotni obliki se je park obdržal do leta 1928, ko so preureditev trga zaupali prav našemu največjemu arhitektu. Po besedah konservatorke in svetovalke z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Darje Pergovnik Cotić je preuredil poti in nekoliko razširil osrednji trg. Kongresni trg je preoblikoval v rastru črno-belega tlaka, mlademu Robbi pripisano znamenje Sv. trojice postavil v os enega najlepših ljubljanskih baročnih pročelij uršulinske cerkve, v tem nizu pa razporedil tudi svetilke.

Restavrirana Sv. trojica mladega Robbe
Baročno znamenje, ki je prvotno stalo na križišču na Ajdovščini in ga je dal prav Plečnik prepeljati na Kongresni trg, so za priložnost obnovljenega trga tudi restavrirali. Pravzaprav so restavrirali kopije, s katerimi so pred 30 leti zamenjali izvirne plastike, te pa so trenutno del stalne postavitve slovenske zgodovine na Ljubljanskem gradu.

Čez noč izginuli kip Aleksandra I. Karađorđevića
Tudi sicer dopolnjuje podobo Kongresnega trga vrsta spomenikov, nekateri so se ohranili vse do danes, drugih ni več. Leta 1860 so na primer na trgu postavili kip maršala Radeckega dunajskega kiparja Antona Dominika Fernikona. Nad parkom se je slabo leto dni dvigoval spomenik kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki so ga na slovesnosti ob prisotnosti kraljeve družine odkrili septembra leta 1940, odstranila pa ga je okupatorska italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij leta 1941.
Ljubljančani, ne pozabite, Slovenci smo tudi pomorski narod
Vsak dan se mimo spomenika Sidro sprehodi kopica ljudi, verjetno pa jih ni veliko, ki bi poznali njegovo zgodbo. Gre za sidro z italijanske potniške ladje Rex, ki so jo Italijani med drugo svetovno vojno preuredili za vojaške potrebe in so jo zavezniška letala septembra 1944 potopila v bližini Kopra. Deset let pozneje so sidro ob priključitvi Slovenskega primorja in Istre k Sloveniji postavili v Park Zvezda, da bi opozorili na to, da smo Slovenci tudi pomorski narod.

Kip v spomin pogumnim ženskam
Na trgu stoji kip Emonca (oziroma njegova kopija), ki so ga našli leta 1836 pri kopanju temeljev za Kazino. Omenimo še Plečnikov spomenik demonstracijam, postavljen v spomin na zborovanje žensk, ki so leta 1943 demonstrirale proti nasilju italijanskih okupatorjev nad civilnim prebivalstvom. Spomenik so v Zvezdi nasproti Kazine postavili leta 1953.

Tudi Plečnik se je moral najprej dokazati
Podobno kot danes vsakršne obnove spremljajo številne polemike in soočanje različnih mnenj, se je to dogajalo tudi v zgodovini. Ko je Plečnik preurejal Park Zvezda, je želel stare kostanje zamenjati s platanami. Usul se je plaz nasprotovanj, saj so se meščani na 120 let stare kostanje navadili. Kot pravi Darja Pergovnik Cotić, se je zbudila civilna iniciativa in nemalo časopisnih člankov še danes priča o tem, kako polemičen proces je bil. »Preureditev je potekala od leta 1928, drevesa pa so bila zamenjana šele leta 1940, ko so v Ljubljani imeli priložnost spoznati, kakšne poteze dela Plečnik tudi po preostalem delu Ljubljane,« še pravi Pergovnik Cotić. Trpežne platane so preživele tudi zadnjo preurejanje trga in tako so letos stare dobrih 70 let.
Kongresni trg, kakršnega si je zamislil Jože Plečnik
Tudi prenovljena podoba trga ohranja zasnovo, ki si jo je pred več kot osemdesetimi leti zamislil Jože Plečnik. "Kongresni trg je bil praktično do danes namenjen prometu in z natečajem (iz leta 2004, op. n.) smo ukinili promet na trgu. Avtomobili bodo torej odslej skriti pod zemljo in Kongresni trg bo zaživel v prvotni podobi, rekonstruiran bo Plečnikov tlak in mesto bo dobilo največjo javno površino, ki jo je oblikoval naš največji arhitekt," nam je ob dokončavanju del povedala Darja Pergovnik Cotić.

Kongresni trg je v različnih obdobjih spreminjal svoje ime. Pred kongresom se je imenoval Kapucinski trg, po drugi svetovni vojni so ga preimenovali v Trg revolucije in nato v Trg osvoboditve. Leta 1991 je znova dobil ime Kongresni trg, vseskozi pa ostal povezan s pomembnimi političnimi dogodki.

Trg, na katerem se je dogajala zgodovina
Pred prvo svetovno vojno so bile na trgu parade avstro-ogrske vojske, leta 1918 veličasten zbor ob razpadu monarhije in ustanovitvi Države SHS. Ob koncu druge svetovne vojne, na dan osvoboditve, je nanj prikorakala partizanska vojska in še istega meseca je z balkona Univerze zbrani množici spregovoril Josip Broz - Tito. Tu do se zbirali študentje ob znamenitih študentskih demonstracijah leta 1970 in to je bil prostor, kjer so se zgodili prelomni dogodki tako pred osamosvojitvijo države kot po njej. Prav osrednji slovesnosti bo tako ob 20-letnici letnici samostojnosti Slovenije pripadala tudi čast slavnega odprtja prenovljenega trga.

Odprtje trga z največjim koncertom klasične glasbe pri nas
Vedno pa se je našla tudi priložnost za zabavo, zbor ob žrebanju državne loterije, posedanje po parku, prostor za kulturne prireditve in športne dogodke. Na trgu so leta 1953 snemali film Vesna, na njem so pustovali in vstopali v novo leto. Potem ko bodo v petek, 24. junija, z osrednjo državno počastitvijo državni jubilej počastili politiki, pa bo 3. julija Kongresni trg doživel še 'kulturno odprtje', ko bo ob zvokih Mahlerjeve Osme simfonije v izvedbi več kot 1.100 nastopajočih Ljubljana zakorakala v festivalsko poletje.