Raziskava, ki je potekala med 15- in 16-letniki v 64 državah in območjih, je tako slovenske najstnike uvrstila nad povprečje v matematiki (21. mesto med 64. državami) in naravoslovju, malce slabše pa so se odrezali pri branju, kjer so malce pod povprečjem OECD-ja. Skupno so pri matematični, naravoslovni in bralni pismenosti slovenski dijaki na 20. mestu skupaj z irskimi. Rezultati so sicer podobnim lanskim.

Na vrhu lestvice so sicer najstniki iz Šanghaja, sledijo jim mladi Singapurci, Hongkonžani, Tajpejčani in Južni Korejci. Sledijo mladi prebivalci Macaa in Japonske, šele na osmem mestu pa so prvi Evropejci - prebivalci Liechtensteina.

PISA je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskava poteka v triletnih ciklih, prvi cikel je bil izveden v letu 2000.

Zajet velik vzorec šolajočih se 15-letnikov
V raziskavo so zajeti učenci, učenke, dijakinje in dijaki, ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo, pogoj je, da so stari od 15 let in 3 mesece ter 16 let in 2 meseca in da imajo končan najmanj 7. razred osnovne šole.

Leta 2012 je v raziskavi sodelovalo okoli 510.000 učenk in učencev iz 65 držav, kar predstavlja reprezentativno skupino za okoli 28 milijonov 15-letnikov. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 8.405 dijakinj in dijakov ter učenk in učencev. Raziskava je bila lani sicer osredotočena na matematično pismenost.

Tri odstotke nad povprečjem pri matematiki
V Sloveniji temeljno raven matematične pismenosti (2. raven na mednarodni lestvici) dosega 80 odstotkov učenk in učencev, kar je enako kot leta 2009. V povprečju v državah OECD-ja je odstotek učenk in učencev, ki izkazujejo temeljne kompetence 77odstotkov, leta 2009 pa je bil 78 %.

Zanimivo je, da imajo kljub rezultatom slovenski učenke in učenci v primerjavi s povprečjem OECD nižjo notranjo in zunanjo motivacijo za učenje matematike, izražajo bolj negativna prepričanja o lastnih sposobnostih na področju matematike ter se imajo v prihodnosti v manjši meri namen ukvarjati z matematiko.

Slovenski učenci so pri bralni pismenosti v povprečju dosegli 481 točk, kar je manj kot v državah OECD-ja (496 točk). Slovenski dosežek se statistično ne razlikuje od dosežkov Portugalske, Izraela, Hrvaške, Švedske, Islandije, Litve, Grčije, Turčije in Ruske federacije. Več točk so v poprečju dosegle učenke (510 točk), medtem ko so učenci dosegli 454 točk.

Do šole kot ustanove bolj pozitiven odnos od povprečja
V primerjavi s povprečjem držav OECD-ja slovenski učenke in učenci poročajo o malenkost bolj pozitivnih stališčih do šole kot ustanove, ki jih je s ponujenim znanjem pripravila na odraslo življenje (učenke izražajo bolj pozitivna stališča kot učenci). V primerjavi z vrstniki iz drugih držav poročajo o večji vztrajnosti za učenje, večji odprtosti za reševanje problemsko zasnovanih situacij (predvsem učenci), v večji meri pripisujejo razloge za neuspeh pri matematiki sebi in ne zunanjim dejavnikom (tako učenci in učenke), se zaznavajo kot bolj učinkovite pri reševanju različnih matematičnih nalog (učenci bolj kot učenke), se v povprečju več udeležujejo v najrazličnejših matematičnih aktivnostih (predvsem učenci), poročajo pa tudi o večji zaskrbljenosti glede matematike in dejavnostih, povezanih z njo (predvsem učenke).

Pikalo: Čas je za delo
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo ugotavlja, da rezultati kažejo, da smo med 20 najboljšimi državami na svetu, kar je dobro. Vendar zdaj ni čas, da bi se nad rezultati naslajali, "ampak je čas za delo", je poudaril in dodal, da bodo rezultate v prihodnje podrobneje analizirali, nato pa sprejeli potrebne ukrepe.

Po besedah direktorice Pedagoškega inštituta in nacionalne koordinatorice raziskave Mojce Štraus so rezultati slovenskih učencev stabilni, saj glede na prejšnjo raziskavo iz leta 2009 na vseh treh omenjenih področjih pismenosti ni pomembnejših razlik.