"Vrnil se je del Francije. Prstan se je vrnil v Francijo in bo tu ostal," je 5.000 obiskovalcem, ki so prisostvovali slavnosti, zagotovil ustanovitelj parka Phillippe de Villiers. Zgodovinarji sicer še vedno dvomijo o pristnosti prstana, ki je bil pretekli mesec prodan na dražbi v Londonu, glavni razlog za dvom pa je, da je pot prstana skozi zgodovino precej nejasna.

Pozlačen srebrni prstan je bil domnevno skoraj šest stoletij v Veliki Britaniji. Laboratorij v Oxfordu ga je datiral v 15. stoletje, toda zgodovinski dokumenti, najdeni zraven, še niso potrdili, da je resnično pripadal znameniti Francozinji. "Ti so šele začetek raziskovanja," je povedala strokovnjakinja Vanessa Soupault, ki je potrdila sledi zlata pod površjem prstana.

Nakit ima vgravirane tri križe in napis "JHS-MAR", kar pomeni Jezus-Marija. To ustreza opisu, ki so ga zapisali na sojenju proti Ivani Orleanski leta 1431, ko je sodišču povedala, da so ji prstan podarili starši, in sicer v njihovem domu v Domrémyju.

Prstan so domnevno zaplenili Burgundci, in sicer tik preden so Ivano Orleansko, ki se je borila proti angleški prevladi nad Francijo v stoletni vojni, izročili Angležem. Prstan naj bi nato končal v rokah winchestrskega kardinala Henryja Beauforta, strica kralja Henrika VI., ki je bil navzoč pri njenem sojenju. Prstan naj bi bil potem vse od takrat v Veliki Britaniji, a vodja arhiva Ivane Orleanske Olivier Bouzy ocenjuje, da naj bi se prstan domnevno vrnil v Francijo že prej.

V 50. letih prejšnjega stoletja je francosko-angleški zdravnik James Hasson trdil, da ga je kupil in predstavil v okolici Francije. Strokovnjaki v tistem času so sicer izrazili dvom o njegovi pristnosti. Težava je po poročanju AFP-ja tudi v tem, da obstaja več primerkov prstana. V 20. letih prejšnjega stoletja je obstajala celo tombola, katere nagrada je vsebovala različice prstana.

Ivano Orleansko so obsodili herezije in jo sežgali na trgu v Rouenu 30. maja 1431.