Gre za prvo takšno prodajno razstavo v organizaciji Umetnostne galerije Maribor (UGM). Razstave niso postavili v galerijskih prostorih, temveč v pritličju za zdaj še prazne stavbe na Trgu Leona Štuklja, kamor so se želeli preseliti, a bo zdaj tam dispečerski center za nujno medicinsko pomoč.
S tem se po besedah direktorice Brede Kolar Sluga simbolično poslavljajo od te stavbe, obenem pa opozarjajo na moč, ki bi jo lahko imela umetnost pri oživljanju praznih stavb v središču mesta. "V prostorih, kjer ni mogoče živeti, po navadi lahko biva samo umetnost in posledično tudi preobrazi prostore," je dejala.
In kam po umetnost v Ljubljani?
Namesto po škampe in školjke v ribarnico po kilo umetnosti
Za prodajno razstavo, ki nosi naslov Made in Maribor (Narejeno v Mariboru), so se odločili po uspešni dobrodelni dražbi umetniških del v UGM-ju ob koncu lanskega leta. "Takrat se je pokazalo, da je v širši javnosti interes za likovna dela," je pojasnila Kolar Sluga. "Zdaj želimo mi pomagati umetnikom, ki so takrat svoja dela prispevali brezplačno," je dodala.
Na razstavi, ki bo odprta od danes do 10. septembra, bo predstavljenih več kot 100 umetniških del okoli 50 različnih avtorjev. Razstavljena dela se bodo menjavala, glede na prodajo in dejansko prisotnost umetnikov v mestu. Obiskovalcem bo na voljo tudi improvizirana knjižnica s predstavitvami umetnikov in njihovega preostalega opusa.
Priložnost, da Mariborčani podprejo svoje umetnike
"Radi bi opozorili na to, kako lahko širša javnost podpre ustvarjalnost in kreativnost svojega mesta," je še povedala Kolar Sluga. Umetniški trg, še posebej na področju likovne umetnosti, je slabo razvit. "Hočemo povedati, da ni nič narobe, če se pogovarjamo o vrednotenju umetniških del, o trgu. Treba je omogočiti preživetje ustvarjalcev, moramo pa spregovoriti tudi o tem, da likovniki morajo dobiti naročila za dela, tudi za uporabne predmete, da se bo tako dvignila raven likovnosti v vsakdanjem življenju," je pojasnila.
Med sodelujočimi avtorji so Nataša Berk, Ksenija Čerče, Marjan Drev, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Nataša Grandovec, Aleksandra Saška Gruden, Teo Ivančič Teoson, Teja Kovač Lozar & Robert Veselko, Jasna Kozar, Marko Ornik, Ana Pečar, Oto Rimele in Damjan Švarc.
Po besedah slikarke Ide Brišnik Remec je ideja zelo dobrodošla za približevanje umetnosti širši javnosti, hkrati pa kot priložnost za soočenje umetnikov. "Tudi jaz drugače nimam vpogleda v to, kaj moji kolegi ustvarjajo," je pojasnila.
Likovna umetnost, spregledana sirota v Mariboru?
Slikar Jože Šubic je opomnil na izrazito simboliko prostora, v katerega je prodajna razstava umeščena. "To je tipičen prikaz mariborske likovne scene, ki je, tako kot ta prostor, v razsulu," je povedal. Po njegovih besedah je likovna umetnost ena najbolj zapostavljenih vej umetnosti v Mariboru, zato za likovne ustvarjalce ni veliko priložnosti, niti za predstavitev, kaj šele za preživetje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje