Ekonomisti menijo, da je bela knjiga korak v pravo smer, da opozarjajo, da se problema ne sme odlagati v prihodnost. Sindikati so do predlaganih sprememb kritični.

Glavna cilja bele knjige o pokojninah sta zagotoviti dostojne pokojnine vsem generacijam in obenem poskrbeti za vzdržnost pokojninske blagajne, pravi dr. Andraž Rangus, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na MDDSZ-ju. "Znotraj bele knjige je več možnih kombinacij tako glede upokojitvene starosti, glede načina izračunavanja in višine pokojnine, ampak bistvo je to, da se upokojitvene starosti prilagajajo prihodnjim demografskim gibanjem." Z drugimi besedami to pomeni postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.

Ob plači 1000 evrov do 700 evrov pokojnine?
Do uveljavitve pokojninske reforme naj bi prišlo 1. januarja 2020, vsi ukrepi bi začeli v celoti veljati do leta 2060. Da je potrebno takojšnje ukrepanje, opozarja dr. Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani in dodaja, da pokojnina Slovenca s povprečno plačo trenutno ob upokojitvi ne doseže niti praga revščine. "Glede na to, da dve tretjini zaposlenih prejemata nižje prejemke od povprečne plače, pomeni, da sistem praktično producira reveže." Rangus to zavrača: "Namen pokojninskega sistema je doseči ciljno višino pokojnine za vse prihodnje generacije upokojencev. Ta ciljna višina je 70 odstotkov nadomestnega dohodka. Pri 1000 evrih plače to torej pomeni 700 evrov."

34 najugodnejših let za izračun pokojnine
Ena pomembnejših novosti, ki jih predvideva bela knjiga o pokojninah, je tudi podaljšanje najugodnejšega zaporedja let za izračun pokojnine z zdajšnjih 24 na 34 let. Lučka Böhm z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) trdi, da to vodi v nadaljnje nižanje pokojnin, in se pri tem sklicuje na raziskave, ki so bile narejene ob sprejemanju zadnje pokojninske reforme. "Takrat je bilo dokazano, da se pokojninska osnova, če se podaljša na 34 let, zniža za od 10 do 11 odstotkov. Ko začnete seštevati različne elemente, ki jih bela knjiga prinaša, ugotovite, da je pokojnina na koncu vedno nižja." A država bi morala bistveno več pozornosti nameniti drugemu in tretjemu pokojninskemu stebru, meni Lahovnik, ki sicer dvig upokojitvene starosti vidi kot neizogiben, podaljševanje obdobja za izračun pokojnine pa kot pravično.

Samozaposleni delajo napako
Številni mladi, ki so danes vse pogosteje prisiljeni odpirati SP-je, pri čemer največkrat plačujejo minimalne prispevke za socialno varnost, delajo napako, meni Böhmova, ki pravi, da bo pokojninski sistem zagotovo vedno obstajal, saj si država "ne more privoščiti revnih državljanov". Da morajo biti samozaposleni odgovornejši in v pokojninsko blagajno plačevati prejemkom primerne zneske, pravi. "Jaz mislim, da je neumno varčevati tako, da manj vlagam v prvi pokojninski steber, zato da bom več vlagal v drugega. Mislim, da je to napačna strategija enega posameznika," dodaja sogovornica. Pritrjuje ji tudi Rangus, ki pravi, da nekdo, ki je v pokojninsko blagajno "vse življenje vplačeval 200 evrov, ne more pričakovati 500 evrov pokojnine", zato želijo na ministrstvu z reformo zagotoviti povezanost med vplačanimi prispevki in višino pokojnin, "in vzpostaviti razmerje med prvim stebrom, ki bo še naprej temeljni sistem, in drugim, naložbenim stebrom, ki naj bi v prihodnosti tudi pridobival določen pomen."

"Mladi odgovorijo s svojimi nogami in odidejo"
Večina mladih, ki so danes prisiljeni delati v negotovih delovnih razmerah, v obstoječi pokojninski sistem ne verjame. Barbara Koselj, ki je pred petimi diplomirala na Višji šoli za turizem, je pred dvema letoma našla delo v enem od blejskih hotelov, vendar je morala urediti status samostojnega podjetnika. "Jaz bi morala s. p. zapreti že vsaj dvakrat, saj pozimi ni dela, prispevke pa je kljub temu treba plačati. V najboljših mesecih mi ostane 400 ali 500 evrov, v najslabših pa nič." Ob zelo fleksibilni situaciji na trgu delovne sile je danes izjemno težko doseči 40 let delovne dobe. "Mnogi mladi res ne verjamejo več v to, da bodo nekoč dočakali pokojnine. Če pa že, bodo te verjetno izjemno nizke," meni Borut Brezovar iz Sindikata prekarnih delavcev. "Mladi odgovorijo s svojimi nogami, iz Slovenije se vsako leto izseli osem tisoč mladih. Marsikdo mi reče, da ima tako vsaj neko varno prihodnost. Slovenija danes ni država, v kateri bi mladi videli varno prihodnost, varno starost čez nekaj deset let," pa dodaja Matej Lahovnik.

Bela knjiga se največ nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti. A večina mladih ne zaupa v naš pokojninski sistem. Kdaj se bodo današnji mladi upokojevali in kako visoke bodo njihove pokojnine? Ali pokojninski sistem res ustvarja reveže in kako bo država to preprečila v prihodnje? Odgovore na ta in druga vprašanja bodo iskali v oddaji Posebna ponudba v torek, 7. februarja, ob 17.25 na 1. Programu Televizije Slovenija.