Soočenje, ki ga je v Kinu Šiška v Ljubljani povezovala Ksenija Horvat, je bilo namenjeno podrobnejši opredelitvi strank do zahtev, ki jih je v okviru kampanje Čas je za kulturo in umetnost razdelalo društvo Asociacija.

Ena od štirih zahtev nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi in umetnosti je dvig proračuna za kulturo, in sicer, da bi se ta z rebalansom že prihodnje leto vrnil na raven iz leta 2009, ko je znašal dobrih 214 milijonov evrov, oziroma da bi moral znašati dva odstotka BDP. Predstavniki političnih strank so se strinjali, da je dvig potreben, ne pa tudi, kdaj bi to dosegli.

Nekateri predstavniki tudi niso omenjali številk. Andrej Šiško (Zedinjena Slovenija) je izpostavil "zadostna sredstva", Gorazd Prah (SD) je izpostavil stabilnost, ki se mu pri kulturi zdi pomembna. Za dvig se je osebno izrekla tudi Ljudmila Novak (NSi), vendar dodala da tega "ne more obljubiti". Tomažu Simetingerju (LMŠ) pa se zdi bolj smiseln postopen dvig.

Violeta Tomič iz Levice je prepričana, da je sredstev dovolj, da bi bilo le treba "odpreti malho". Igorju Brleku (Piratska stranka Slovenije) se zdita dva odstotka BDP-ja "premalo, če želimo kaj premakniti". Blaž Svetek (Naprej Slovenija) pa je mnenja, da potrebuje slovenska kultura najmanj 300 milijonov evrov. Andrej Kokot (Solidarnost) se je zavzel za drugi tir, saj bi s tem po njegovem mnenju šlo manj denarja za popravila cest in bi ga več ostalo tudi za kulturo.

Draganu Matiću (SMC) se dvig na dva odstotka BDP z rebalansom za leto 2019 sicer zdi možen, če bi sredstva vzeli iz "nekega drugega vira", ni pa prepričan, ali je to dejansko izvedljivo glede na fiskalno pravilo. Po njegovem mnenju bi bilo treba najti zunajproračunska sredstva ter razmišljati v smeri uvedbe spomeniške rente in davčnih olajšav.

Vasko Simoniti (SDS) je poudaril, da bi jeseni morali sprejeti proračun, ki bi kulturi za prihodnje leto z zdajšnjih 164 milijonov dvignil sredstva na 178 milijonov, kolikor je znašal proračun leta 2008, istočasno pa bi bilo treba sprejeti zakon o kulturnem evru in poskrbeti za črpanje evropskih sredstev. Na ta način bi se, kot zagovarja, lahko sredstva zvišala čez raven iz leta 2008. Tone Peršak (DeSUS) pa je prepričan, da bi v štirih letih lahko zvišali sredstva na 200 milijonov evrov pod pogojem, da bi zmanjšali javni dolg, zaposlovali in dvigali plače.

Za povezovanje kulture z drugimi resorji
Kulturnice in kulturnik, ki so se povezali v kampanji #časzakulturo, menijo, da se morata pomanjkanje sredstev in umanjkanje konsistentne in razvojne kulturne politike ustaviti. Med zahtevami, k izpolnitvi katerih pozivajo politične stranke in prihodnjo vlado, je nov kulturni model. Ta bi se po mnenju Asociacije morala uresničiti, da bi uredila razmere v kulturi. Predstavniki političnih strank pa so glede tega med drugim izpostavljali, da bi bilo treba kulturo bolje povezati z drugimi resorji, denimo gospodarstvom za boljši izkoristek na področju kulturnega turizma. Za izboljšanje pogojev nevladnih organizacij in samozaposlenih pa v SMC predlagajo ustanovitev panožne zbornice, ki bi po njihovem mnenju bolje kot trenutno dialoška skupina uveljavljala njihove pravice. V SDS bi to vprašanje rešili s samostojnim zakonom.

Kdo bo naslednji kulturni minister?
Predstavniki strank so na soočenju odgovarjali tudi na vprašanje, ali ima njihova stranka, če bo dobila dovolj glasov za vstop v prihodnjo koalicijo, kandidata za ministra za kulturo in ali so nemara to oni sami. Največkrat se je slišalo, da je kandidatov za to mesto več. Bolj konkretno pa so odgovorili aktualni minister za kulturo Peršak, ki ga ta položaj "trenutno ne mika kaj preveč", Ljudmila Novak, ki se bo "če ne drugega, potegovala za vodenje parlamentarnega odbora za kulturo", in Matić, ki je v stranki, kot je dejal, "prva izbira".

Kultura kot tema predvolilnih soočenj
Po besedah predsednika Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroša Korenčana so kulturnice in kulturniki, povezani v #časzakulturo, prepričani, da kultura v družbenem in političnem prostoru ne igra ustrezne vloge, poleg tega ugotavljajo, da se ne znajde med temami predvolilnih kampanj, zato so začeli omenjeno kampanjo.

"Poka na vseh področjih"
V kampanjo so vključeni posamezniki z različnih področij kulture: od javnih zavodov in stanovskih društev do ljubiteljske kulture, nevladnih organizacij, samozaposlenih in sindikatov. "Od leta 2009, ko je imela Slovenija najvišji proračun za kulturo, je drastično upadanje sredstev, hitre menjave ministrov in ministric ter vse manj strokovnega dialoga med ustvarjalci in odločevalci položaj kulture in umetnosti pripeljalo na rob propada. Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Trpijo umetniški programi, mediji in kulturna dediščina," so zapisali v #časzakulturo. Zborovanje sta organizirala Asociacija in Kino Šiška.