Ideja o postavitvi Violovega videa ob renesančno sliko seveda ni nova. Umetnik sam svoje delo pogosto naslanja na tradicionalne umetniške stvaritve; lani je denimo vstopal v dialog z renesančnimi deli Firenc.

Bo pa to prva predstavitev dela tega velikana videoumetnosti v londonski Kraljevi akademiji, z njo pa se bodo sprehodili čez skoraj 40 let umetnikovega ustvarjanja. Najstarejše razstavljeno delo je iz leta 1977, najmlajše je nastalo 2013. Na ogled bo 12 videoinstalacij, ki jih bodo postavili ob 15 Michelangelovih del.

Med njimi bo tudi Taddei Tondo, ki jo v svoji zbirki hrani Kraljeva zbirka, in je edina umetnikova marmorna skulptura v Veliki Britaniji. Tondo bodo postavili ob Violovega Glasnika iz leta 1996, v katerem je umetnik prek metafore vode ponazoril cikel rojstva, življenja in smrti.

Vrhunec renesančne risbe
Izmed Michelangelovih del v Kraljevi zbirki so izbrali še nekaj risb, ki jih je renesančni mojster v 30. letih 16. stoletja narisal za Tommasa dei Cavalierija, mladega rimskega plemiča, ki mu je bil naklonjen. Po besedah vodje oddelka za grafiko in risbo pri Kraljevi zbirki Martina Claytona so te absolutni vrhunec renesančne risbe in prepričan je, da bodo marsikoga presenetile. "Tisti, ki poznajo Michelangela po stropu Sikstinske kapele ali Davidovem kipu, morda ne bodo pripravljeni na dela, ki so ustvarjena z natančnostjo urarja ... v risbe je izlil samega sebe."

Kot poroča portal Guardian, so bile risbe nazadnje na ogled v Courtauldovem institutu leta 2010, v takšnem številu pa jih javnost ni skupaj videla od leta 1975, ko so jih razstavili v Britanskem muzeju.

Med deli Viole bo med drugim na ogled Nantski triptih (1992), v katerem je umetnik obravnaval podobno temo kot v Glasniku. Video predstavlja žensko med rojstvom, lebdečo figuro in umetnikovo mater na smrtni postelji. Zadnji Violovi deli postavitve bo Pet angelov tisočletja (2001) in Ognjena ženska (2005), v katerih s podobami vstajajočih in padajočih teles raziskuje človekovega duha ob smrti.

Svojo prvo razstavo, posvečeno videoumetnosti, bo Kraljeva akademija pripravila po letu, ko praznuje 250-letnico (postavitev bo na ogled od 26. januarja do 31. marca 2019). Vendar se je ideja za razstavo porodila že pred 12 leti, ko je Viola obiskal grad Windsor z namenom, da bi si ogledal kraljevo zbirko risb Leonarda da Vincija. A Clayton je njegovo pozornost usmeril drugam, iz zbirke je izbrskal nekaj Michelangelovih del, saj je v teh prepoznal tesnejšo vez s temami, ki se jim je skozi svojo kariero posvečal Viola. In imel je prav, Violo so Michelangelova dela prevzela.