Na podkastu Številke tokrat predstavljamo organizacijo Trije zimski botri, ki v zadnjih letih pomaga več kot 2.000 otrokom iz deprivilegiranih okolij, da dobijo svoje darilo. Ozadje njihove akcije nam je predstavil David Mošić.

Vse se je začelo s tremi prijateljicami, ki so pred šestimi leti skupaj v vozičkih peljale na sprehod male otroke. Mošić je povzel nastanek akcije: "Bil je december in čas obdarovanja. Prijateljice so premišljevale o obdarovanju svojih otrok, nato jih je prešinila misel, da imajo njihovi otroci vsega dovolj, gotovo pa obstajajo otroci, ki so potrebni pomoči. Zato so se odločile, da najprej obdarujejo eno družino. Ideja je hitro prerasla, tako so odšle na Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje." Ta organizacija je v sodelovanju z Valom 202 ravno dobro začela akcijo Botrstvo. Dekleta so vprašala, kako lahko pomagajo, tako so dobila 50 pisem otrok, v katerih so otroci prosili dobre može za darila. "Ta zveza je dobro vedela, kateri otroci so potrebni pomoči. Ideja je bila, da otroci napišejo ali narišejo pismo enemu od treh dobrih mož."

Ko se je zapletlo, so se obrnile na Davida
Akcija je hitro rasla, leto kasneje je bilo obdarjenih 500 otrok, po treh letih je akcija tako zrasla, da so organizatorke potrebovale logistično pomoč. Na tem koraku je k akciji popolnoma slučajno pristopil David: "Otroci napišejo svoja pisma, ta je treba nato skenirati in označiti, ob takem številu pisem je treba imeti red. Dekleta so pisma pošiljale svojim prijateljem in znancem, ki so bili pripravljeni pomagati. Pred tremi leti se jim je akcija ustavila, tako so poklicale v naše podjetje, saj so potrebovale pomoč. Mi smo jim tehnološko pomagali, pisma smo dali na strežnik in akcijo uspešno odpeljali do konca. Hitro smo morali odreagirati, saj smo bili že krepko v decembru, ko je zadnji čas, da akcijo zaključimo in otroci dobijo darila." Skupno sodelovanje je padlo na plodna tla, saj je David od tistega trenutka del organizacijske skupine. Šele januarja je tudi v resnici spoznal Aljo in Vanjo: "Prej smo komunicirali samo po telefonu in elektronski pošti."

Vse se začne konec oktobra
Akcija se praviloma začenja s krompirjevimi počitnicami, ko organizatorji društvom razdelijo posebne obrazce. "Tega ne moremo začeti poleti, takrat to ni aktualno. Otroci na ta obrazec napiše pismo, na drugi strani pa so njegovi podatki, ki so pomembni (velikost, starost, višina, velikost čevlja ...) S tem ima darovalec na voljo vse podatke. Med te pa ne sodijo ime, priimek in naslov. Prostovoljke nato zberejo vse podatke, posredujejo nam pisma, mi pa jih nato preberemo. Pomembno nam je, da so ustrezna, da v njih ne ostanejo konkretni družinski podatki. Otroci in družina ostanejo tam, kjer so. Nam je pomembno, da teh otrok nihče ne začne obsojati. Otroci v šoli so lahko tudi zlobni in lahko začnejo obsojati vrstnike."

Prostovoljke vedo, kdo res potrebuje pomoč
Ključni partner pri projektu so svetovalne delavke, ki v vrtcih in šolah izberejo otroke potrebnih pomoči. "One so na terenu in najbolj vedo, kdo je v resnici potreben pomoči. Obstajajo sicer odločbe, a te ne pomeni dosti, marsikdo jo namreč ima, a se po drugi strani vozi z malo boljšim avtom. Naše prostovoljke dobro poznajo razmere na terenu, zaupamo jim, kdo res potrebuje pomoč."

Izbiranje med tremi pismi
Vsak obdarovalec lahko izbira le med tremi pismi, kar Mošić utemelji: "Na začetku akcije se je zgodilo, da so se ljudje samo sprehajali po pismih. Nekateri so prav iskali pismo, ob katerih bi jim zaigralo srce. Vsi otroci potrebujejo pomoč in darilo, ne glede na to, kako 'lepo ali ganljivo' je njihovo pismo. Nekateri si prav želijo 'srce parajoče pismo'. A to je odvisno od njihovih sposobnosti in starosti. Nam je veliko bolj pomembno, da si izbereš pismo in jim pomagaš. Zato je izbiranje zame nesmiselno."

Želje so sila različne
Nekatere želje v pismih so finančno zelo visoke, zato potencialni obdarovalci včasih pomislijo, da v resnici ne potrebujejo pomoči. A David razloži: "Otrok sam ne razume, kaj je to mesečni strošek bivanja. Pisma so res različna, nekateri si zaželijo samo čokoladico in šilček, na drugi strani pa imamo otroke, ki si želijo hoverboard ali določeno blagovno znamko športnih copatov. Moramo razumeti, da si ta otrok ne želi vedno dobiti le ponošene obleke ali čevljev. Res je osnova, da ti je toplo in te ne zebe, včasih pa si želiš tudi kaj novega in lepega, kar imajo vrstniki. Zato je treba razumeti, da so v pismih tudi želje večjih vrednosti, a to ne pomeni, da se izmišljujejo ali norčujejo, enostavno si nekateri želijo vsaj enkrat v življenju dobiti nekaj, kar jim sicer ni dano. Otroci imajo res različne želje, nekateri napišejo le, da si želijo, da bi babica ozdravela. Pisma so res ganljiva."

Sami dokupijo manjkajoča darila
Lani je bilo obdarovanih rekordno število otrok (2.864), letos je številka nekaj nižja (2.039). Ključno pa je eno vodilo ‒ da so obdarovani prav vsi otroci, ki so oddali pismo, kar pa ni vedno samoumevno. "Zgodi se tudi, da se obdarovalci prijavijo, potem pa ne prinesejo darila. Lani je bil ta delež relativno velik, saj je manjkalo skoraj deset odstotkov daril. Letos je to veliko bolje, v tem trenutku kaže, da bo ta odstotek nekje med 2 in 3. Smo zelo zadovoljni." Mošić verjame, da se ti ljudje niso zlonamerno prijavili in nato niso izpolnili obljube, v tem primeru sami poskrbijo in kupijo manjkajoča darila: "To breme pade na naša pleča, saj poskrbimo, da res vsak otrok dobi svoje darilo. Imamo donatorje, podjetja in dobre ljudi, ki nam pri tem pomagajo."

Daril ne odpirajo
Vse pakete nato zberejo v kopališču na Koleziji, nato pa jih prostovoljci odpeljejo po Sloveniji. Sami paketov ne odpirajo, saj darovalcem zaupajo: "Verjamemo, da so otroka obdarili po svojih najboljših močeh in željah, ki jih je otrok navedel. Včasih so želje res finančno visoke, a mi ne omejujemo otrok. Ne dovolimo pa pametnih telefonov. Govorimo o tem, da se otrok lahko obleče, dobi kolo in podobne stvari, ki jih potrebuje. V tej akciji je, denimo, veliko otrok, ki so glasbeniki in potrebujejo glasbila, ki pa si jih ne morejo privoščiti. Imamo dober odziv javnosti, ki nam posreduje glasbila. Res vlada dobra energija."

Različni načini predaje daril
Za organizatorje je večina dela opravljenega ravno v trenutku, ko so darila odpeljana po Sloveniji. "To je za nas dober trenutek. Naša želja je, da darilo pride pod smrekico od starša, da na ta način pomagamo tudi staršem. Morda s tem pomagamo družini, v kateri se dolgo ni nič znašlo pod njihovo smreko, zato je pomembno, da pomagamo tudi staršem." A to ni edini način predaje daril: "Nekatere šole naredijo poseben dogodek v ta namen. V nekem kraju so šle prostovoljke po hišah, kjer so predale darila in se nato skrile. Vse je usmerjeno v otroka."

Večina otrok napiše zahvalno pismo
Po izkušnjah Davida Mošića so otroci praviloma izjemno hvaležni: "Zadnji del akcije so zahvalna pisma. Otroke tako prosimo, da odgovorijo svojemu obdarovalcu in napišejo pismo. Tako lahko nagovorijo Božička (če govorimo o mlajših otrocih) in se mu zahvalijo. Tega ne počnejo zato, ker bi se morali, ampak zato, ker je veliko otrok tako navdušenih, da to naredijo sami od sebe in kaj napišejo ali narišejo. Naš sistem je narejen tako, da njihova pisma naložimo na strežnik, nato pa vsak obdarovalec dobi zahvalno pismo. To se zgodi januarja." Sogovornik dodaja, da vsi otroci tega sicer ne naredijo.

Pomaga se lahko vse leto
Nekateri obdarovalci si zaradi pozitivne izkušnje želijo pomagati tudi naprej, a na tem mestu se člani akcije praviloma umaknejo. "Resda smo humanitarno društvo, a ne delujemo skozi celo leto. To ni naša služba, to delamo prostovoljno, decembra imamo res veliko dela, vse delamo v prostem času. V primeru, ko obdarovalci še želijo pomagati, ga poskušamo povezati s prostovoljci, ki delujejo v posameznem kraju ali pa jim svetujemo, da se lahko vključijo v projekte, kot je Botrstvo. Mi smo povezovalni člen. Letos smo imeli primer, ko je nekdo želel, da bi 'svojemu' otroku vsak mesec podaril knjigo. To smo enostavno rešili z lokalnimi društvi, ki sodelujejo z nami. Prostovoljka tako prejme knjigo in jo prenese otroku."

Več akcij ‒ vsi si želijo pomagati
Akcija Trije zimski botri še zdaleč ni edina humanitarna akcija, ki v tem času pomaga otrokom. David Mošić jih ne spremlja podrobno: "Imamo res malo časa, zato res težko komentiram druge akcije. Škoda je, ker si ne moremo bolj pomagati, saj gre navsezadnje za iste otroke. Slovenija je majhna država, v tem primeru bi bil morda lahko smiseln celosten pristop. A mi zaradi službenih in družinskih obveznosti nimamo časa razmišljati, da bi postavili celotno zadevo na glavo. Vsi projekti so super, lepo je, da ima vsak neki svoj pristop. Ne želimo pa si, da bi bil en otrok vključen v več projektov, raje si želim, da bi bil sleherni otrok dosežen v eni od akcij. Imamo različne pristope, a isti namen ‒ pomagati otrokom v stiski."

Če bi država dobro delovala, ne bi bilo potrebni
Mošić je ob koncu razmišljal še o vlogi in pomenu države. Nekateri so namreč do takih akcij skeptični, ker naj bi namreč ščitile državo, saj prevzemajo njeno vlogo: "Če bi država dobro opravljala svojo funkcijo, mi ne bi bili potrebni. Res si želimo, da v prihodnje ne bi bilo treba otrokom pisati teh pisem. Skrb vzbujajoče je, da smo v takem položaju, ko se ljudje znajdejo v stiskah. Država bi lahko imela boljši pristop v reševanju te problematike, a to težko komentiram. Očitno imamo mi kar nekaj dela, saj ti ljudje potrebujejo pomoč."