Do 1. februarja bodo na ogled umetnikova ključna dela iz preteklih dveh desetletij, razstavljene pa bodo tudi risbe iz zadnjih let, iz katerih je avtor oblikoval stensko kompozicijo. Njegov umetniški kredo temelji na spontanosti likovnega zapisa, pristnem odnosu do materiala in izražanju intimnih občutij.

Kot so zapisali v ZDSLU-ju, se Kresetov likovni opus zdi na prvi pogled zelo raznolik, saj vključuje več likovnih zvrsti: slikarska in grafična dela, risbe in ilustracije, poglobljena analiza njegovih del pa pokaže, da je slogovno presenetljivo enovit in harmoničen. Avtorja bo predstavila kustosinja Nataša Kovšca.

Aktiven tudi pri filmu
Leta 1950 rojeni slikar je od leta 1980 član Društva slovenskih likovnih umetnikov, leto kasneje je postal samostojni kulturni delavec. Leta 1993 je ilustriral pesniško delo Richarda Bacha Darilo za rojstni dan, leta 2001 pa je s svojimi lucidnim risarskimi miniaturami opremil Mini poetiko, literarni učbenik Borisa A. Novaka.

Dejaven je bil tudi na področju slovenske filmske scenografije, kjer je pri poslikavah scenografij vse od 80. let dalje sodeloval pri nastajanju filmov, med drugim pri filmih Trije prispevki k slovenski blaznosti (Žare Lužnik, Boris Jurjaševič in Mitja Milavec, 1983), Butnskala (Franci Slak, 1985), Doktor (Vojko Duletič, 1985), Živela svoboda (Rajko Ranfl, 1987), Hudodelci (Franci Slak, 1987), Umetni raj (Karpo Godina, 1990) in Desperado Tonic (Hanna Slak, Zoran Živulović, Varja Močnik, Boris Petkovič, 2004).

Posvečal se je tudi poslikavam interierjev. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2014 je prejel nagrado ZDSLU-ja v okviru Majskega salona. Živi in ustvarja v Ljubljani. Razstava je prva v nizu, ki bo letos v ZDSLU-ju in pokrajinskih društvih ob 120. obletnici nastanka ZDSLU-ja.