Njegov modro-rdeči "Orbitalni stolp" v olimpijskem parku kraljice Elizabete v Londonu je s 115 metri najvišja javna skulptura v Veliki Britaniji.

Sorodna novica Na vrhu Orbitnega stolpa, nove znamenitosti Londona

Kapoor, ki sodi med najpomembnejše sodobne umetnike, ustvarja iz kamna, stekla, voska in polivinila, pogosto v delo vpelje tudi tehnološko napredne materiale. Njegov "Orbitalni stolp" je asimetrična, nagnjena in prepletena struktura. Umetnik jo je za časnik Financial Times nekoč primerjal s katedralo.

Leta 2015 pa je Kapoor ogorčil javnost z okoli deset metrov visoko skulpturo z naslovom Dirty Corner iz zarjavelega jekla, ki jo je razstavil v parku dvorca Versailles pri Parizu in o kateri je dejal, da predstavlja "vagino kraljice, ki prevzema oblast". Burne odzive je takrat zavrnil z razlago, da ima lahko njegova umetnina veliko pomenov in da si lahko vsak predstavlja, kar si hoče.

Arheologija lastne identitete
Kapoor se je rodil v Mumbaju mami Judinji, begunki iz Bagdada, in očetu Indijcu, budistu, ki je zaradi službe v indijski mornarici veliko časa preživel na poti. V Indiji se je vedno počutil kot tujec, čeprav je bila judovska skupnost v času njegovega otroštva v Mumbaju razmeroma velika. V začetku 70. let preteklega stoletja je v Londonu študiral umetnost. Tam se je bil prisiljen soočiti s krizo identitete. "Ko se opazuješ, kaj si in kaj je tu, je to najgloblja bolečina," je leta 2006 povedal za The Guardian. Ukvarjanje s samim seboj je močno vplivalo tudi na Kapoorjev ustvarjalni proces, ki ga je umetnik na razstavi v New Delhiju leta 2011 sam opisal kot "arheološkega".

Leta 1990 je Kapoor zastopal Veliko Britanijo na bienalu v Benetkah, leta 1991 je dobil Turnerjevo nagrado in leta 1992 sodeloval na documenti IX v Kasslu.

Umetnik se že več let zavzema tudi za begunce. Leta 2015 je denimo skupaj s kitajskim umetnikom Aj Vejvejem organiziral akcijo, s katero sta umetnika, ko sta se odeta z odejama sprehodila po londonskih ulicah, izkazala solidarnost z begunci. Odeje sta izbrala kot simbol za potrebe 60 milijonov beguncev po vsem svetu.

Sorodna novica Obiskovalec razstave Anisha Kapoorja padel v umetnikovo instalacijo

Lastnik "najčrnejše črnine" v vesolju
Kapoor je tudi imetnik ekskluzivnih pravic za uporabo barve "vantablack", ki naj bi bila najbolj črna med črnimi odtenki. Barvo je razvilo podjetje Nanosystems, bolj črna pa je zato, ker absorbira kar 99,6 odstotka svetlobe. Barva je tako prepričljivo črna, da je na razstavi v Portu na Portugalskem eden izmed obiskovalcev celo padel v 2,5 metra globoko luknjo v tleh, ki je bila del umetnikove instalacije Descent into Limbo. Z barvo "vantablack" prepleskane stene luknje so namreč dajala vtis, da gre za ravno pohodno površino.

Sorodna novica Anish Kapoor v malenkostnem sporu okrog - rožnate barve

Rivalstvo okrog barv
Mimogrede: okroglih deset dni po Kapoorjevem 65. rojstnem dnevu se bo sklenila kampanja britanskega umetnika in kustosa Stuarta Sempla na Kickstarterju, s katero ta zbira denar za črno barvo številka 3.0, domnevno najbolj črno barvo na svetu. V kampanji lahko sodelujejo vsi, razen Kapoorja, ki mu barva ne sme priti v roke.

Semple je sicer tudi avtor najbolj rožnato rožnate barve na svetu, ki pa jo le leta 2014 Kapoorju prepovedal kupovati in uporabljati, s čimer je protestiral nad tem, da je Kapoor pridobil ekskluzivne pravice za uporabo barve "vantablack".