Najslavnejša stvaritev I. M. Peia, za katerega je veljalo, da je zadnji mojster modernistične arhitekture, je nedvomno steklena piramida pred vhodom v pariški muzej Louvre.

Steklo in jeklo v družbi betona
Za njegove stvaritve je značilno združevanje modernega s klasičnimi elementi, poudarek na natančni geometriji, gladkih površinah in naravni svetlobi. Njegov slog je večinoma opredeljen kot modernističen s kubističnimi temami, pri čemer je opazna njegova ljubezen do islamske arhitekture. Njegova najpriljubljenejša gradbena materiala sta bila steklo in jeklo, ki ju je kombiniral z betonom.

Nekoč sporna, danes magnet za turiste
Piramida pred Louvrom je zaradi velikega kontrasta s klasicistično-baročno muzejsko stavbo ob odprtju leta 1989 sprožila mnoge polemike. Vendar je prav ta 21 metrov visoka steklena konstrukcija, v kateri je glavni muzejski vhod, drugi magnet (za Mono Lizo Leonarda da Vincija), ki privabi turiste v Louvre.

Vodstvo muzeja je pred leti z arhitektom razmišljalo celo, da bi jo preuredili za večje število obiskovalcev, saj je bila zasnovana za 4,5 milijona obiskovalcev letno, lani pa so jih denimo zabeležili kar 10,2 milijona.

Avtor nekaterih "najlepših notranjih prostorov in zunanjih oblik"
Leta 1983 so ga ovenčali s prestižno Pritzkerjevo nagrado, ki velja za tako rekoč Nobelovo nagrado na področju arhitekture. V utemeljitvi so takrat zapisali, da je "dal temu stoletju nekaj najlepših notranjih prostorov in zunanjih oblik".

Denarno nagrado 100 tisoč dolarjev je namenil za osnovanje štipendijskega sklada, s katerim je kitajskim študentom omogočil študij arhitekture v ZDA. Med lovorikami, s katerimi so ga ovenčali, sta tudi zlata medalja Ameriškega inštituta arhitektov (AIA) in zlata medalja Kraljevega inštituta britanskih arhitektov.

Selitev iz Kitajske v ZDA in osnovanje lastnega biroja
Leta 1917 v mestu Gvangdžou na jugovzhodu Kitajske rojeni Ieoh Ming Pei se je pri starosti 18 let preselil v ZDA, da bi študiral na univerzi v Pensilvaniji, Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) in Harvardu. Med drugo svetovno vojno ga je ameriška vlada angažirala za raziskovalno delo, leta 1955 pa je ustanovil svoj arhitekturni biro.

Učenec večno aktualnega Bauhausa
I. M. Pei se je znanja arhitekture učil še pri mojstrih slavnega Bauhausa, Walterju Gropiusu in Marcelu Breuerju. Poleg pariške steklene piramide so znane še druge njegove grandiozne arhitekture, kakršni sta vzhodno krilo Narodne galerije v Washingtonu in stolp Kitajske banke v Hongkongu.

Stvaritve, razprostrte po treh celinah
Eden izmed najplodnejših arhitektov preteklega stoletja je zasnoval mnoge mestne zgradbe, hotele, šole in druge objekte v Severni Ameriki, Aziji in Evropi. I. M. Pei je bil dejaven tudi v visoki starosti in tako je na primer v svojem osmem desetletju ustvaril eno svojih najslavnejših stvaritev, in sicer Muzej islamske umetnosti v Dohi v Katarju.

I. M. Pei je umrl 16. maja, novico o njegovi smrti je za Associated Press potrdila tiskovna predstavnica njegovega newyorškega arhitekturnega biroja.