Na ministrstvu za delo so prejšnji teden na vlado v obravnavo poslali Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, za katerega so predlagali skrajšani postopek. Med spremembami zakona pa je tudi ukinitev dodatka na delovno aktivnost, ki ga prejemajo delovno aktivni prejemniki socialne pomoči. Kot ključna razloga za ukinitev na ministrstvu navajajo dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka v letu 2018 in povečevanje motivacije za delo.

Dodatek je po do zdaj veljavni ureditvi odvisen od obsega ur delovne aktivnosti in lahko znaša 51, 102 ali 200 evrov, odvisno od cenzusa družine in delovnih ur, ki jih prejemnik socialne pomoči opravi. Med prejemniki 102 evrov pa so tisti, ki svoje delo opravljajo po pisnem dogovoru o prostovoljstvu, kar pogosto uporabljajo tudi nevladne organizacije.

"Iskali bomo rezerve za nagrado prostovoljcem"
"Pri nas ti ljudje počnejo vse: od pomoči pri tisku časopisa do prevozov in selitev, skratka so pomemben del našega delovanja, ki izdatno sloni tudi na prostovoljstvu," pove Bojan Kuljanac iz društva za samopomoč brezdomcem Kralji ulice, v katerem je lani delovalo okoli 100 prostovoljcev, približno polovica pa jih je bilo tudi prejemnikov dodatka za delovno aktivnost. Kuljanac je prepričan, da bodo ti ljudje zdaj iskali druge možnosti, s katerimi bodo lahko nadomestili izgubo 100 evrov mesečno. "Nekaj bomo pa poskušali tudi sami "napraskati", da bomo lahko tem ljudem zagotovili vsaj neko obliko nagrade."

Na ministrstvu medtem pojasnjujejo, da gre za dodatek, ki je bil sprejet med gospodarsko krizo, ko je bila denarna socialna pomoč 230 evrov oziroma 162,75 evrov nižja, kot je danes. Prav tako poudarjajo, da primerjalna zakonodaja tega dodatka ne pozna, njegovo ukinitev pa bodo skušali ublažiti z ukrepom, po katerem prejemki brezposelnih iz naslova vključenosti v aktivne politike zaposlovanja ne bodo vplivali na denarno pomoč.

"Zgolj lažni občutek manjše revščine za tiste na minimalni plači"
Poleg dviga osnovnega zneska denarne socialne pomoči na ministrstvu kot razlog za odpravo dodatka na delovno aktivnost navajajo tveganje neaktivnosti. "Ministrstvo ugotavlja, da dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči in dejansko povzroča past neaktivnosti, saj se je zaradi tega dodatka cenzus za denarno socialno pomoč nevarno približal meji minimalne plače. Cenzus za denarno socialno pomoč skupaj z DDA znese 593,05 evra, kar zdaj dosega že 88, 91 dstotka minimalne plače."

Kuljanca ti argumenti ne prepričajo. "Dejstvo je, da so ljudje, ki so danes na minimalni plači, že tako rekoč na robu preživetja. Z zniževanjem dohodkov brezposelnih se doseže zgolj to, da bi se ti ljudje, ki prejemajo minimalno plačo, počutili manj revne." Obenem meni, da je težava tudi v tem, da se od revežev in brezdomcev vselej pričakuje, da morajo nekaj delati, četudi zastonj. "Ni pošteno, da se od najbolj ranljivih pričakuje, da bodo še brezplačno delali," pravi Kuljanac in dodaja, da se s tako politiko prostovoljstvo omejuje zgolj na ljudi, ki imajo urejena prebivališča in zagotovljena sredstva za preživetje. "Prostovoljstvo postaja tako rekoč privilegij bogatih."

Ministrstvo: Pomoč ostaja enaka, zgolj povečala se ne bo
Na ministrstvu dodatno poudarjajo, da so ugotovili tudi anomalije pri dodatku na delovno aktivnost oziroma zlorabe tega dodatka. V praksi se je zgodilo tudi, da je skupina brezposelnih ustanovila društvo in sklenila fiktivne pogodbe o prostovoljstvu in si tako priskrbela dodatek. A v nevladnih organizacijah, ki so protestirale proti ukinitvi, navajajo, da bi se take zlorabe lahko omejile na druge načine, kot je, denimo, omejitev dodatka zgolj za delo pri društvu, ki deluje najmanj dve leti.

Na ministrstvu glede očitkov nevladnih organizacij, da bodo tako izključili iz prostovoljstva ljudi iz ranljivih skupin, odgovarjajo, da ukinitev dodatka na delovno aktivnost "ne vpliva na višino "osnovne" denarne socialne pomoči, do katere so osebe, ki so socialno ogrožene, upravičene. Ukinitev tega dodatka pomeni le, da se denarna socialna pomoč v primeru aktivnosti brezposelne osebe ne bo povečala."
Ponavljajo pa, da se lahko ljudje iz ranljivih skupin vključujejo v aktivne politike zaposlovanja, saj se tako pridobljeni prihodki ne bodo upoštevali pri višini socialne pomoči. Takšna ureditev velja že danes za dolgotrajno brezposelne, še dodajajo na ministrstvu. Kuljanac pa ob tem opozarja, da je za vključitev v aktivne politike zaposlovanja treba izpolnjevati tudi nekatere pogoje, ki dodatka na delovno aktivnost ne omejujejo.

Letni prihranek: 16 milijonov evrov
Kuljanac obenem tudi opozarja, da je v Sloveniji prejemnikov denarne socialne pomoči okoli 50 tisoč, prejemnikov dodatka na delovno aktivnost pa nekaj več kot 1.000, zato meni, da zlasti v času konjunkture ukinitev ni potrebna. Na ministrstvu računajo, da bi se v prihodnjem letu z ukinitvijo dodatka privarčevalo 16,2 milijona evrov na ravni države in 270 tisoč evrov na ravni občin.

V društvu Kralji ulice bodo sicer v sodelovanju še z drugimi nevladnimi organizacijami, kjer delujejo prostovoljci, poskušali nagovoriti politiko k premisleku, ko bo predlog v parlamentarni obravnavi. "Upam, da nam bo politika prisluhnila, saj so ti skromni ukrepi vse, kar je kriza prinesla običajnim ljudem, in trenutno ni potrebe, da se to ukinja." Na ministrstvu na vprašanje, ali so pripravljeni na premislek o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost, odgovarjajo le, da se jim ukrep zdi "ustrezen".