Izguba iz poslovanja Teša je lani znašala 33 milijonov evrov (leto prej 5,8 milijona evrov, v letu 2016 pa 14,7 milijona evrov), dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je s predlanskih 30,3 milijona evrov lani znižal na 22,2 milijona evrov, kar je malenkost nad tistim v letu 2016.

Prihodki Teša so bili v primerjavi z letom 2017 lani nižji za približno osem milijonov evrov in so nanesli 196,8 milijona evrov.

Medtem ko Teš zadnja leta konstantno znižuje število zaposlenih, finančne obveznosti rastejo. Termoelektrarna je imela konec lanskega leta za 43 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti, kar je približno toliko kot v letu 2017, dolgoročne finančne obveznosti pa so narasle za več kot 20 milijonov na 567 milijonov evrov.

Teš, v okviru katerega deluje tudi razvpiti šesti blok, od marca začasno vodi Mitja Tašler, ki je bil na ta položaj za največ pol leta oz. do imenovanja novega direktorja imenovan, potem ko je iz osebnih razlogov s položaja odstopil Arman Koritnik.

Dvomi o ekonomičnosti od vsega začetka

Teš 6, ki ima sicer 40-letno življenjsko dobo, je začel poskusno obratovati junija 2015, zaradi visoke vrednosti projekta njegove graditve, ki je z začetnih 600 milijonov evrov poskočila na 1,428 milijarde evrov, pa je že od začetka vzbujal dvome o upravičenosti, ekonomičnosti in transparentnosti.

Teš je delovanje šestega bloka pahnilo v visoko izgubo, v težavah se je vmes znašel tudi Premogovnik Velenje, vse to pa še danes bremeni poslovanje krovne skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE).

Šesti blok se sicer sooča z več načrtovanimi in nenačrtovanimi ustavitvami. Aprila letos je bil načrtno ustavljen, saj so potekala vzdrževalna dela. To je bila letos prva zaustavitev Teša 6, potem ko lani naprava približno dva meseca ni obratovala zaradi garancijskih del, rednega remonta in ob koncu leta tudi požara.

Bolj pestro je bilo dogajanje v Tešu v letih 2017 in 2016, ko je bila šestica zaradi okvar in celo načrtne poškodbe večkrat zaustavljena.