Plečnik je ustvaril izviren in inovativen slog, ki se kaže tako v njegovi cerkveni in posvetni arhitekturi kot na področju liturgičnih pripomočkov, kjer je zasnoval številna pomembna dela, in ta smo želeli predstaviti našemu občinstvu," je prepričana Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev, ki je zamisel o predstavitvi opusa Plečnikovih sakralnih predmetov sprejela z velikim navdušenjem.

Razstavo Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec/Plečnik e il Sacro – architetto e designer sloveno, ki prinaša 33 izbranih predmetov liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Jože Plečnik (1872–1957), bodo drevi uradno odprli v središču Vatikanskih muzejev, natančneje v sobani na vhodu v vatikansko galerijo, Pinacoteco Vaticano.

Vsebinsko je razstavo pripravil velik poznavalec Plečnikovega dela Peter Krečič v sodelovanju s kustosinjo Plečnikove hiše Ano Porok. Posodje pa so za razstavo s podporo Nadškofije Ljubljana posodili številni skrbniki dediščine v cerkvah, samostanih in zasebni lastniki.

Odprtja se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Na sprejemu ob dnevu državnosti, ki je sledil odprtju razstave, je premier poudaril, da smo lahko izredno ponosni in veseli, saj gre za prvo slovensko razstavo v Vatikanu. "Jože Plečnik je največji sin, kar jih je rodila slovenska arhitektura. Bil je globoko religiozen človek, kar je morda manj znano, zato ni naključje, da je ustvarjal predmete, ki jih lahko danes občudujemo. Zahvaljujem se vsem, ki so omogočili to razstavo, na katero smo lahko izjemno ponosni. To je za Slovenijo velik dogodek," je sklenil.

Poznič o "krepitvi naše samozavesti"
Minister Poznič je v nagovoru izpostavil, da gre za enega izmed letošnjih največjih dogodkov na polju kulture. "Razstava izpričuje, kako je naš umetnik, mojster Plečnik, v svojem delu združeval spiritualni in materialni svet. Ne zgolj kot oblikovalec, temveč tudi kot arhitekt in urbanist."

Opomnil je, da je slovenska družba skozi celotno zgodovino prežeta s kulturo, z umetnostjo, Plečnik pa je gotovo eden največjih mož slovenske kulturne zgodovine. Nagovor sklenil z besedami, da je "pričujoča razstava izjemna priložnost, s katero smo na ogled postavili najžlahtnejše v zgodovini. Hkrati pa pomeni tudi krepitev tistega, kar nam včasih zmanjka kot družbi, naše samozavesti. Našega zavedanja o tem, da že od nekdaj pripadamo vrhunski kulturi in umetnosti".

Dunaj, Praga, Ljubljana in Plečnik
Krečič je v razstavnem katalogu zapisal, da je Plečnik po veliki predstavitvi v pariškem Centru Georgesa Pompidouja leta 1986 postal veliko odkritje za Evropo in svet. Pred očmi svetovne javnosti se je razkril kot arhitekt, urbanist in oblikovalec velike umetniške moči in obsežnega ustvarjalnega opusa, ki so ga bile deležne predvsem prestolnice treh srednjeevropskih držav Dunaj, Praga in Ljubljana.

Na začetku stoletja se je na Dunaju proslavil z znamenito Zacherlovo palačo, v Pragi se je na povabilo predsednika Češkoslovaške Tomaša Masaryka uveljavil kot prenovitelj tamkajšnjega gradu in njegove okolice in ju preoblikoval v simbol in politično središče moderne demokratične države. Hkrati s prvimi javnimi arhitekturnimi deli in urbanističnimi ureditvami pa je Ljubljano, sicer svoje rodno mesto, začel spreminjati v sodobno nacionalno prestolnico.

Uvedba sodobnih in čistih geometričnih oblik
Arhitektov brat Andrej Plečnik, sicer duhovnik, ga je leta 1913 spodbudil, da je zanj zasnoval in izdelal prvi kelih, kar je po Krečičevih besedah hkrati pomenilo začetek popolne reforme v tradicionalnem razumevanju te tematike.

Jože Plečnik je takrat uvedel sodobne, čiste geometrične oblike, okrašene s preprostim grafičnim okrasjem ter dragocenim in manj dragocenim kamenjem. Pri tem se je osredotočal na bistvo vloge, ki jo ima posamezna posoda v liturgiji: kelih je svečana posoda z vinom, ki se spreminja v Gospodovo kri, ciborij sveta posoda z mističnim kruhom, ki naj se varno nosi in čvrsto pokriva, monštranca prosojna posoda, katere funkcija je narediti sveti kruh viden na daleč.

Sorodna novica Jože Plečnik ali kako živeti za popolnost in jo tudi udejanjati

Vendar je v svojem opusu cerkvenih posod opisane naloge reševal vsakič na novo, vsakič z mislijo na naročnika, cerkveni prostor, na vernike, finančne zmogljivosti posameznika ali skupnosti. Njegov oblikovalski jezik je pogosto močno kiparsko občuten – prijem, ki se je ob načelnih geometričnih izhodiščih liturgičnega posodja izkazal za ključno presežno estetsko vrednost, potrebno za doživetje posebnega, izbranega, svetega, je še zapisal Krečič, čigar knjiga Plečnik: Živeti za popolnost je izšla letos.

Še videozapis, tekstovni del in reprodukcije načrtov
Vatikanska postavitev vključuje še videozapis o Plečnikovi sakralni arhitekturi, ki ga podpisuje Tone Stojko in ki osvetljuje pomen njegovega celovitega sakralnega arhitekturnega opusa. Na video so ujeti cerkev sv. Mihaela, cerkev sv. Frančiška Asiškega ter poslovilni kompleks Žale v Ljubljani in cerkev Srca Jezusovega v Pragi. Predstavljen pa je tudi tekstovni del, ki obiskovalcu oriše širši kontekst njegovega oblikovanja sakralnih objektov, tekstovni del pa dopolnjujejo reprodukcije načrtov izbranih sakralnih predmetov.

Na odprtju je zbrane nagovoril slovenski premier Marjan Šarec, odprtja se je udeležil tudi slovenski minister za kulturo Zoran Poznič. Razstava bo v Vatikanu na ogled do 7. septembra, nato pa jo bodo v okviru dni evropske kulturne dediščine 26. septembra odprli v Mestnem muzeju Ljubljana.

Video Plečnikove hiše, ki je nastal med pripravami na razstavo: