"Nova pravila bi morala nasloviti nove poslovne modele in omogočiti podjetjem poslovanje na ozemljih, kjer nimajo fizične prisotnosti," je zapisano v izjavi Francije, ki letos predseduje skupini G7. Dogovor sicer ne meri izključno na digitalna podjetja, se pa nanaša na t. i. digitalni poslovni model. "Ministri so se strinjali, da bi minimalna raven efektivne obdavčitve prispevala k zagotavljanju, da podjetja plačajo pošten delež davka," navaja izjava. Po besedah neimenovanega uradnika bo višina davka še stvar pogajanj.

Nova pravila naj bi nastajala v okviru skupine G20 ter pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Osnovni okvir naj bi bil jasen do januarja 2020, rešitve pa sprejete do konca istega leta.

Američane razjezila francoska uvedba davkov za digitalne velikane
Soglasje je bilo v skupini G7 doseženo po dolgih in zahtevnih pogovorih, ki so se po navedbah virov danes zavlekli v jutranje ure. Pred tem so se Francija in ZDA zapletle v spor, ker je francoski parlament ta mesec na lastno pest sprejel zakonodajo, ki bo uvedla davek za digitalne velikane na francoskih tleh. Ukrep bo prizadel predvsem ameriške velikane, kot so Google, Apple, Facebook in Amazon.

Francija vztraja, da bo svoj davek ukinila šele takrat, ko bo sprejet enakovreden mednarodni ukrep. Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je poudaril, da so ministri danes dosegli "pomemben napredek" in "velik korak v pravo smer", da pa jih čaka še veliko dela.

Ministri so se dotaknili tudi teme novih digitalnih valut, kot je libra, ki jo je pred kratkim napovedal Facebook. Po oceni ministrov tovrstne digitalne valute pomenijo tveganje za stabilnost mednarodnega monetarnega sistema in čas ni primeren za njihovo implementacijo.

Strog nadzor kriptovalut, sicer je mogoča destabilizacija?
Skupina G7 je analizo libre in drugih kriptovalut zaupala posebni skupini strokovnjakov, na čelu katere je sedel Benoit Coeure iz Evropske centralne banke. Ta je ugotovila, da morajo biti kriptovalute strogo nadzorovane in regulirane, sicer bi lahko destabilizirale svetovno gospodarstvo. Tveganje pomeni tudi njihova potencialna raba za financiranje terorizma, odpirajo se vprašanja varovanja zasebnosti uporabnikov, odpornosti proti kibernetskim napadom, poštene konkurence ter spoštovanja davčne zakonodaje, navaja prvo poročilo.

"Prinesle bi lahko tudi težave, povezane z udejanjanjem monetarne politike, finančne stabilnosti in nemotenega delovanja ter javnega zaupanja v svetovni plačilni sistem," je zapisala skupina. Hkrati poročilo priznava, da lahko tovrstne digitalne valute širijo finančno vključenost, zagotovijo hitrejše in cenejše storitve ter spodbudijo konkurenco na področju plačil in posledično znižajo stroške. Skupina G7 predloge delovne skupine o tem, kako se spopasti z izzivom libre, pričakuje do jeseni, je povedal Le Maire. "Vsi člani G7 so izrazili resne pomisleke o projektu libra," je dodal.

Kakšna bo usoda libre?
Facebook je junija predstavil digitalno valuto libra, ki jo v tehnološkem velikanu opisujejo kot "novo svetovno valuto". Konzorcij, v katerem so tudi podjetja, na primer Mastercard, Visa, PayPal in Uber, naj bi jo začel uporabljati prihodnje leto. Šlo naj bi za kriptovaluto s kritjem v realnem premoženju, ki bi omogočila dostop do finančnih storitev tudi ljudem brez bančnega računa, ki jih je predvsem v razvijajočih se državah še vedno ogromno. Libra je za regulatorje izrednega pomena, saj ima Facebook več kot milijardo uporabnikov.